sem ugotovila, da je prav branje tista kritična točka, ki poskrbi, da zvečer mirno zaspim in se zjutraj, namesto celo nočnega premetavanja brezveznih scenarijev, zbudim naspana.
Običajno se uležem v posteljo in berem, dokler, že rahlo z druge strani zavedanja, ne začutim kako mi roka, skupaj s platnico knjige ne pade na blazino.
Občasno pa naletim na knjigo, ki mi ob najboljših namenih ne pusti zaspati. Ki me potegne vase, mi vzame sapo in pospeši srčni utrip, da premaga utrujenost.
Takšnih knjig sem letos prebrala kar nekaj.
Definitivno pa je bila najboljša kradlivka nočnega spanja, knjiga po imenu "Kradljivka knjig" Makusa Zusaka.
Zgodba je težka, kot je običaj pri dobrih knjigah. Dogaja se v Nemčiji med drugo svetovno vojno in pokaže doživljanje vladavine Hitlerja še z duge strani, kot smo jo običajno vajeni. S strani revne nemške družine, ki za povrh, v kleti skriva juda.
Posebnost knjge je, da je pripovedovalka zgodbe gospa Smrt, ki skozi dnevnik opisuje življenje deklice Liesel, ki živi v rejniški družini v revnem predelu manjšega mesta. Knjiga govori o prijateljstvu, o lepotah knjig, o vojnih grozotah, smrti in o strahu, ki se zažirav v kosti.
Kar pa me je v knjigi še posebej navdušilo, pa je jezik.
Ob branju sem se počutila, kot da bi avtor izumil povsem nov jezik, našel je nove globine zapisa besed, ki na epreprost, berljiv način, peljejo preko zgodbe v globine jezika. Prav res sem se na vsaki strani čudila prepletu besed, ki so povedale posebno zgodbo in si želela, da bi se znala sama vsaj za četrtinko tako dobro izražati.
Knjiga, ki bi si zaslužila lepšo naslovnico, saj jo preko naslovnice ne bi nikoli prijela v roke.
Knjiga, ki jo bom prebrala tudi v originalu in ki bo gotovo našla stalno mesto na moji knjižni polici.
Knjiga, ki bi se absolutno zaslužila mesto v obveznem čtivu srednje šole.
Noro.
Knjige, ki sem jih prebrala letos in vam jih tudi priporočam so še:
Anthony Doer: "Vsa ta nevidna svetloba"
John Green: "Paper towns"
John Green: "Aljaska, kdo si?"
R.J. Palacijo: "Čudo"
Friderik Baekman: Tu je bila Britt-Maire
Vinko Moderndorfer: Kit na plaži
B.A. Paris: Behind Closed Doors
jaz vedno razmišljam kako dobro delo je opravil prevajalec, kadar je knjiga napisana v tako dobrem jeziku.
OdgovoriIzbrišiOdličen komentar!
IzbrišiTudi jaz sem razmišljala o tem, kako bi lahko bila knjiga v originalu sploh boljše ali enako dobro napisana.
Prevedla je Katarina Draškovič.
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišioz. po tej knjigi obstaja film. :P
OdgovoriIzbrišiOgled pa še vedno priporočam. :)
Tudi po tej knjigi so posneli film. Priporočam ogled. :)
OdgovoriIzbriši