Čeprav je bila napoved za četrtek lepša kot pretekle dni,
se je vreme odločilo, da nam malce ponagaja.
Cel dan je čisto po malo rosilo, ravno toliko, da sta mraz in vlaga grabila za kosti.
Navkljub temu je delo potekalo nemoteno in gospodje so upeli dokončati mozničeno "plato", ki od spodaj že kaže svoj lepi obraz, ki je že dokončan. Samo še luknje za luči zavrtamo in to je to.
Med gradnjo smo se malce poigrali z GOPro kamero in nastal je tudi zanimiv pogled od vrha.
Danes pa se že montirajo stene prvega nadstropja in mislim, da bo do večera tudi že del strehe stal.
Bomo videli če res. Več pa, kot ste že navajeni, izveste med javljanji v živo v FB skupini "Gradnja v živo".
Čeprav sem šla v torek zelo pozno spat, sem se včeraj zbudila že ob prvem zvoku Davidove budilke, ki je bila zame še kako uro prezgodnja. Pravzaprav, sem bila presenečena, da sem sploh zaspala in spala tako mirno kot sem, kajti pričakovala sem, da bo noč, kratkosti navkljub, dolga in nemirna.
Ob pol osmih mi je že poslal fotografijo luči iz konteinerja, tik za tem, pa me je že klical Rok iz Ekoarta, da so že na parceli.
Ker se nama je zdelo, da je postavitev hiše nekaj takšnega, kar se zgodi le enkrat ali dvakrat v življenju, sva fantom odobrila dopust iz šole in zato je pot na parcelo trajala precej dlje kot občajno.
Ko smo prispeli, je bilo delo že v polnem teku.
Začeli so s postavitvijo jeklene konstrukcije, ki je takoj zarisala obris hiške.
Nato so sledile stene spodnjega nadstropja, najprej zunanje, po kosilu pa tudi že notranje. Zvečer smo dobli tudi že prvi del stropa, ki je verjetno edini kos, ki je že v taki obliki, kot bo potem tudi v hiški.
Poletje je sicer res čas namenjen za počitek in užitek, hkrati pa je tudi čas velikih mejnikov.
Obdobja se zaključijo in nova se pričnejo.
Mejnik, ki ga je Rene najtežje čakal pa je bil prvi prihod zobne miške.
Že od pričetka počitnic naprej se so se mu rahlo guncale vse štiri enkice, izpasti pa ni in ni hotela nobena od njih.
Medtem je Eneju, kot da bi se delal norca iz Reneja, dobesedno odletel zob za katerega je komaj kako uro prej ugotovil, da sem maje. Med skakanjem gumitvista v kampu je tako visoko skočil, da mu ga je med pristankom odneslo kake dva metra stran.
Rene pa nič.
Prišel je prvi šolski dan, sošolci so imeli vsi že po cel komplet novih zob, on pa še vedno z vsemi mlečnimi. No, na drugi šolski dan pa je ves ponosen prišel domov, saj se mu je eden od zob pa res že konkretno majal in nakazoval, da je čas, da sprosti prostor za naslednika.
V spomin mi je prišel zabavnega posnetka, kako so fantku izpulili zob s pomočjo rakete. In ko sem mu posnetek pokazala, smo se še naprej zabavali ob ogledovanju posnetkov različnih zabavnih puljenj. Nad enim od njih (KLIK) se je Rene tako navdušil, da je hotel, da tudi njemu izpulimo zob na ta način.
Izkazalo se je, da projekt ni tako enostaven kot smo si predstavljali.
Mislite, da nam je uspelo? Poglejte si spodaj.
Imate tudi vi kako zabavno dogodivščino z puljenjem?
