Razglednica iz Jeličnega vrha

Na Enejev rojstni dan, sta nas na hiški obiskala moja starša, Starata in Staramama po domače. ;)

Ujela sta nas ravno ko smo na strehi sadili sukulente, ki smo jih nabrali na sosedovem vrtu.

Hvala ata, za te lepe spomine.

Da ne govorim o vsem ostalem, za kar smo vama hvaležni.

Na pomoč, najstnika imamo.

Naš mali mož, povod za tale blog,

matematik, šahist, bralec, plezalec, veliki brat, 

se je danes prelevil v najstnika.

Z navdušenjem in strahom ga opazujem, 

kako iz otroka odrašča v fanta. 

Z nostalgijo se spominjam prvih ur, dni, mesecev preživetih z njim.

Z njim, ki je obrnil moj svet na glavo.

Šele z njim, sem resnično postala odgovorna, odrasla oseba (vsaj večino časa. :))

Vse najboljše dragi Enej!

Ko smo že pri blogu, pravkar sem opazila, da smo pred dnevi preskočilo magično mejo MILJON!!! obiskov.

Wooohooo!

Hvala ker nam še vedno sledite, čeprav si le redko vzamemo čas za pisanje.

S selitvijo se bo (močno upam), spremenilo tudi to.

Pa lep pozdrav iz vikend oddiha na naši lepi nedokončani hiški. ;)