1:58:49

Letošnji cilj pred Ljubljanskim (pol)maratonom je bil preteči progo v manj kot dveh urah. Malce sem dvomila v to, da mi bo uspelo, saj nisem ravno pridno trenirala in prejšnji večer sem ga še "žurala" in se basala z vsemi možnimi neprimernimi živili.

Doseganje cilja je rahlo otežila tudi izjemna gužva. Več kot 7000 tekačev je bilo na progi, ki je bila za nameček še dokaj ozka. Sproščen tek in prehitevanje je bilo mogoče šele po slabih 10ih kilometrih.

Olajševalna okoliščina pa je bila Nina, ki je bila v predzadnjih kilometrih moj tempo zajček in me je vlekla naprej, dokler nisem popustila in jo nagnala naprej, tako da je prispela na cilj dobri dve minuti pred mano.

Splošno vzdušje je bilo odlično in vreme fantatično za tek. Pa še navijači ob progi so bili luštni. :)

Kašen cilj naj si postavim za naprej?

A?

A? A? A?

Najnovejši način komunikacije in najpogostejši.

Začenja pa se tudi obdobje ZAKAJ?

In prvi zametki sramu, oz. nerodnsti, ko se skriva, ko ga kdo kaj vpraša.
Mamici pod krilo ali za dlani.

Nedeljski sprehod

V nedeljo smo se odpravili na očiščevalno kuro v naravo.
Po Tinetovem nasvetu smo se se odpeljali na cerkljansko in se napotili proti Kojci.
Menda je pot prijetna, ravno prav kratka za našega mulčka.
No, mi smo si morali ogledati toliko zanimivosti, da smo komaj prilezli do prve razgledne točke, kakih 200 metrov od štarta. Je bilo pa lepo!









Šic plac lokalnih lovcev. Brrr...

My new best friend

Pijem boljšo in cenejšo vodo!

Statistika

Pred odhodom v vrtec smo morali na sistematski pregled, zato lahko spet objavimo nekaj Enejeve statistike.

Pregled: 30.9.2009, starost cca: 2,5 leti.

Višina: 92 cm
Teža: 13.7 kg

Pri enem letu je imel 12 kg, zdaj je pa že pravi suhec.

Spodnje fotkice so pa z včerajšnjega potepanja. Mami je morala službeno v Koper, pa je vzela Eneja in Starata s sabo, da sta šla opazovati barčice.

Zvezdogled

V soboto 26. septembra 2009 je naša mama, za nekaj svojih prijateljev, organizirala naravoslovni dan. Ker so ti prijatelji na koncu odpovedali (lahko vam je žal), se je prav na hitro zbrala nova pisana druščina.

Celo popoldne smo gledali v nebo in čakali novice o vremenu iz Črnega Vrha nad Idrijo, kjer se nahaja Astronomski observatorij. Okrog 18.00 ure se je nebo le razjasnilo.

Ko smo prispeli do Črnega Vrha, se je ravno stemnilo (in shladilo). Pričakal nas je gospod Herman Mikuž, ki nas je v naslednjih nekaj urah popeljal v čudoviti svet astronomije.

Njihova hiška ima avtomatsko vodeno streho, ki se ob jasnih in vedrih nočeh po tračnicah odpelje in teleskopu razkrije pogled na nebo. Vremenska postaja in senzor oblačnosti pa poskrbita, da se v primeru pooblačitve nazaj zapre in zaščiti teleskope.


Najprej nam je razkazal nočno nebo nad našimi kraji, nato smo šli v notranjost, kjer smo si ogledali njihove naprave.
Našo pozornost je pritegnila predvsem vsemirna ali "all sky" kamera, ki nenehno snema celotno nebo nad sabo in veliki teleskop, ki snema le določen manjši del nad seboj, in sicer tistega, ki mu ga določi dnevni operater. Veliki 60cm teleskop z imenom Cichocki, so sodelavci sestavili sami, prav tako pa tudi programe za vodenje le-tega in odkrivanje nebesnih teles, predvsem kometov in asteroidov. Teleskop lahko upravljajo na licu mesta ali preko interneta.

Nato smo si na manjših teleskopih ogledali Jupiter in se z 250-kratno povečavo sprehodili po luninih kraterjih. Ugotovili smo, da so zvezde različnih barv, ki je odvisna od temperature na zvezdi.

Ko nas je le preveč zazeblo smo se premaknili v sobico k računalnikom, kjer nam je gospod Mikuž pokazal kako deluje njihov program PIKA za odkrivanje asteroidov, ogledali smo si fotografije različnih dogodkov posnetih iz njihovega observatorija. Opozoril nas je na svetlobno onesnaženost, ki raziskovalcem onemogoča jasen pogled v nebo.

Za konec pa smo še posneli fotografijo galaksije M31, ki smo jo malo prej opazovali skozi manjši teleskop. Več o galaksiji M31 ali Andromedi.

Še veliko, veliko več o Astronomskem observatoriju Črni Vrh in njihovem delu si lahko preberete tukaj.

Pljučnica

Komaj smo se dobro navadili na vrtec, smo, kot je to pri mulčkih kar običjno, morali ostati doma. Prvih nekaj dni je bilo rečeno, da zaradi vnetega grla, nato se je vse skupaj preobrazilo v pljučnico. Bakterijsko. Na isti dan so zboleli kar štirje otroci iz Enejeve skupine in dva od njih sta morala nekajkrat prenočiti na infekcijski kliniki. Nam na srečo ni bilo treba. Takoj ko je Enej dobil antibiotike je bil (videti) zdrav ko riba. Prav fino smo se imeli. Seveda si vseeno nikakor ne želimo ponovitve!