Rene (by Enej)

Opisal bom mojega bratca.

Ime mu me Rene.

Star je štiri leta.

Oči ima črne.

Lase ima tudi črne.

Je suhe postave.

Najraje je oblečen v majico z raketo.

Najraje se igra z avtki avtomobilčki.

<3 p="">

Moji pianisti.

Se ponavljam, ampak vsi ti krožki in šole se malce preresno jemljejo.
Zato skrbimo, da sicer vadi kar mora, potem pa še malce imprivizira. Z gušt. :)
Res se trudim, da bi mu bilo v veselje, ker je talentiran. Dečko ima res dober posluh.
Ampak vseeno pravi, da prihodnje leto ne bo več igral. Zato še kar zavlačujemo z nakupom kakšne bolj resne naprave. Bomo videli.


Enej vadi.




Rene in Arne bi tudi vadila. :)

Spajdrmena

Rene se je na vrtec hitro navadil.
Malce krizice ko je treba vstopiti, malce sitnost popoldne, ampak oooodlično. :)

Midva za Arnejem pa končno malce uživava v družbi eden drugega. In oh, kako vesel in zadovoljen je, ko se lahko dopoldne v miru mečkava in crkljava. Srce.

Šola

Lani tak čas sem se strašno bala, kako bo, ko bo šel Enej v šolo. Sama šole nisem preveč resno jemala in se mi je zdelo, da šola sama sebe preresno jemlje. S šestimi leti v šolo, ko smo se mi še igrali. 5 dni dopusta, ko ga imajo starši 20+ (ok. poleti so frej), krožki, tekmovanja. Vse to mi ni bilo čisto nič všeč.

Letos imam že prve izkušnje in svoje mnenje.

Enej se v šoli prav dobro počuti. Jaz z njim ne delim svojih razmišljanj o šoli ampak mu dajem vtis, da je vse velepomembno. 

Najprej je sicer večkrat pojamral, da imajo samo 5 minut za igranje, drugače morajo pa samo sedeti.

Dečko je brihta po naravi in ne potrebuje prav dosti za uspešno delo. Brati se je naučil sam, zdaj bere že male tiskane. Malce je sicer šlampast in nepotrpežljiv po mamici, tako da z natančnim barvanjem in pisanjem nima ravno potrpljenja, ampak če ne bo hujšega bo kar v redu.

Z učiteljicami sem zelo zadovoljna. Razred je super, samo 20 jih je v razredu in imajo odlične pogoje za delo tako da kar se tega tiče je tudi super. Ker hodi v podaljšano bivanje tudi domačo nalogo ponavadi naredi že v šoli. 

Me je pa zmotilo nekaj stvari.

Prva:

Ti naši (še vedno) šest letniki znajo že pisati številke in večino črk, računati (seštevanje in odštevanje do deset) pa še cel kup drugih stvari, ki jih mi niti v sanjah takrat še nismo počeli. Mi smo v mali šoli vlekli šele svoje prve črte po papirju. Potem pa pride žled in nekaj izostanka od pouka in otroci morajo to nadomeščati ob sobotah!!!!????

Kar se mene tiče, bi morali delati ob sobotah samo tisti, ki jih ob sobotah (in nedeljah) nujno rabimo. Gasilci, dežurni zdravniki in policaji. Ne pa otroci. Pa še to nekako razumem, da morajo izgubljene dneve nadomestiti učitelji, ne pa otroci. Sploh če pomislim, koliko časa bodo potem na gimnaziji izgubili v prazno ko se bodo učili odvode in integrale in kemijske formule na pamet in ko bodo pri biologiji petkrat gledali en in isti film o čopastem ponirku.

Druga: 

Gre Enej na tekmovanje iz matematike. Vse naloge so z obkrožanjem pravilnega odgovora. In ko gledamo rezultate izvemo, da ima vsaka naloga po 4 točke, za narobe rešeno nalogo se jim odbije 1/4 točke, torej -1 točka, na koncu pa se jim prišteje 7 točk, za vsako nalogo ena točka, da se izognemo negativnemu končnemu rezultatu. 

Torej učimo otroke, da če niso 100% da zanjo pravilno rešiti nalogo, lahko reskirajo in dobijo -1 točko če zgrešijo ali pa mogoče vse točke, če jim rata, da uganejo pravo. In da če niso prepričani v svoj prav, je bolje sploh ne poskusiti? 

Torej, če prevedem, ... če niste prepričani, da lahko prehodite celo pot, je bolje, da ostanete kar doma na kavču???

Tretja:

Tekmovanja.

Otroka ne moreš vpisati k športu, tako za veselje. Avtomatsko se gremo treninge trikrat na teden, tekme ob sobotah in potem po možnosti profesionalni šport. Ja, ja.. učenje spopadanja s stresom, disciplina... vse prav. Če je strašen talent tudi ok. Čeprav sem proti profesionalnemu športu nasploh. 

Ostali naj pa vse (ali mnoge) sobote preživljamo sami brez njega ali pa lazimo za njim po tekmovanjih? Kaj pa ostali otroci, morajo izbrati isti šport, da bodo hodili na ista tekmovanja? Ne hvala. Tudi zase nočem iti več kot na dva do tri maratone na leto. In potem so cele dneve od doma, jaz naj jih v tistih parih minutah ko smo skupaj pa še vzgajam, prepričam, da še kaj doma postori in mu dovolim, da je še otrok in se še malce poigra?

Enej hodi k zborčku. Pa so imeli ta teden nastop. Smo morali manjše otroke pustiti doma ali jih naučiti naj bodo tiho. Ker mora biti mir. Ker tekmujejo.

Pa še uniforme? Ne hvala!

Otrok, ki je lačen se po moje ne bo počutil nič bolj enakega s tistimi, ki niso lačni, če bo enako oblečen kot oni. Bo imel pa slabše čevlje, gnile zobe, strgano torbo, peresnico od sestre ali pa bo smrdel, ker se ne more vsak dan umiti. Nič bolj enaki ne bodo.

Tako si jaz mislim. Kaj pa vi, ste za uniforme?

Tržnica

Po Enejevo.
Guns&roses :)

Ali raje: trgovina z orožjem.

Angleščina Helen Doron

Dodatne informacije za vse, ki vas morda še zanima tečaj angleščine za otroke po sistemu Helen Doron.

Zaradi velikega zanimanja se namreč formira še skupina v Cerknem in sicer ob petkih ob 14ih.

Ter še dodatna skupino za najmlajše v vrtcu Idrija (enota Arkova).

Za brezplačno predstavitveno urico kontaktirajte Katarino na katarinakavcic@hotmail.com

Tečaj zaobjema 38 ur in se izvaja preko 10 mesecev. Cena tečaja pa je 55 eurov na mesec + učni komplet.


Takole pa se naša dva fanta zabavata ob poslušanju pesmic, ki naj bi jih tečajniki poslušali vsak dan, za utrjevanje snovi in osvajanja posluha za jezik.
V začetku posnetka pa lahko slišite kako Rene poje. Kot kaže je dečko precej brez posluha saj še vedno nič ne zapoje. I'll follow rivers je prva prepoznavna pesmica iz njegovih ust.

Pusti soncu v srce

Uf, to je pa bilo doživetje.
Enej je že cel teden prej vadil, pel, plesal doma po dnevni in komaj čakal na nastop.

Lepo prireditev so pripravili osnovnošolci in upam, da so zbrali dovolj sredstev za celo leto dela.

Zverjasec

Obožujem ga.

Enej ga ima za Bevkovo značko.
Brala bi ga pa jaz. Again and again and again.
Zaenkrat imamo knjigo samo iz knjižnice. Ampak jo moram kupiti.

Bistra miška. Ta je faca. :)

http://www.bukla.si/?action=books&book_id=6224

Zadnjič sem jo našla na spletu sinhronizirano. Danes najdem samo to, s podnapisi. Nič zato, tudi v originalu  je super.

Veš kaj

Kaj

Ti loviš

Hi, hi... a ni huda?
Že ko mi je pravil kaj je narisal sem vedela da bo dobra. :)

Dobrodelnost: Slivova marmelada za lačne malčke

Ko sem v soboto na FB objavila, da sem skuhala precejšnjo količino slivove marmelade, se je name kar usulo ponudb za slive. Menda so jih letos polna drevesa in nihče več ne ve kam naj z njimi.

Pa sem včeraj zvečer prišla na idejo, ki je zaenkrat še povsem nedodelana. A ker so slive že zrele, sem se odločila, da ne čakam z dozorevanjem še te ideje ampak vam jo kar tako ponudim v razmislek v upanju, da se razvije v akcijo. Akcijo kuhanja marmelade za lačne malčke.

Torej, kakor vemo, je v Sloveniji vedno več otrok, družin, posameznikov, ki se le s težavo prebijajo skozi mesece in ki so pogosto celo brez kruha, kaj šele, da bi bila na njem na debelo namazana domača slivova marmelada. In ker je letos bera tega sadja (in verjetno še kakega druga) res pestra, bi bilo škoda, da obleži nekje pod drevesi ali pa da iz njih nastane šnopc, za katerega vemo, da ga je v naših krajih raje preveč kot premalo.

ZATO PREDLAGAM, PROSIM, POZIVAM, da se na različnih nivojih organizirajo skupine, ki bi podarile, pobrale in skuhale domačo marmelado.
Nato pa jo:
-PODARILI OTROKOM V STISKI
-JO, V ZAMENO ZA PROSTOVOLJNE PRISPEVKE, PODARJALI NA RAZNIH KMEČKIH TRŽNICAH (da jo lahko tisti, ki si je ne morejo privoščiti, vzamejo brezplačno, tisti, ki si jo lahko privoščijo pa plačajo, po možnosti preplačajo).
-PODARILI ŠOLAM, VRTCEM, ZAVODOM, ki bi jo pripravili za malico ali zajtrk otrokom.

Mislim, da bi bila akcija primerna za OSNOVNE ŠOLE, PODJETJA, ORGANIZACIJE in DRUŠTVA, ki imajo na voljo KUHINJE ali velike LONCE in PEČICE, ter prostore, kjer bi se lahko prostovoljci srečali in pripravili sadje za kuhanje. Zakaj se ne bi zbrali na mestnem trgu in skupaj kuhali marmelado. Vsakdo bi moral prinesti le nož, nekaj steklenih posod za vkuhavanje in kako kilo sladkorja.

Akcija bi bila zanimiva za otroke in mladino, da bi sodelovali pri nečem pomembnem, velikem, ker otroci pri takih stvareh radi sodelujejo. Tako kot radi zbirajo star papir. Pa ne samo za otroke, oni so običajno bolj empatični od nas starejših. Tudi mi bi se morali združiti in namesto jamranja nekaj narediti. Nekaj takega s konkretnimi rezultati.Z akcijo bi se ponovno opozorilo na lačne otroke, na empatijo in na dobrodelnost ter na blagodejne učinke dobrodelnosti tudi za tistega, ki daje.

Torej, kaj pravite ste za? Boste pomagali?
Prosim javite se in sodelujte in če se vam zdi akcija izvedljiva, delite naprej, naj se razširi.

Hvala vam!

Tisti s ponudbami za slive... vzamem! :)
Se vam javim.

Prvičk

Dolgo pričakovani prvi dan šole je končno prispel.

Ja končno. Navkljub nejeveri nad tem kako hitro ti mali črvički rastejo in začetni tremi, sem ob koncu počitnic tudi sama že prav težko čakala, da se življenje vrne v ustaljene tirnice s poznanim ritmom.

Uradno dobrodošlico smo dobili včeraj popoldne.

Otroci so spoznali sošolce, učiteljice in videli svoje nove razrede.

Ko so primarširali iz razredov so jim obrazi kar sijali od ponosa. Spomnili so me na fotografijo nas na maturantskem plesu. Neprecenljivo.

Danes pa se je začelo zares. 

Čeprav sem se bala kako jih bom pravočasno pripravila na odhod. Sta fanta družno, petnajst minut pred budilko že vsa bistra prihitela iz svoje sobice. Čez pet minut je bil Enej že oblečen in obut in nas je že priganjal. Komaj smo mu dopovedali, da imamo še debelo uro časa do odhoda in naj si le privošči še krepčilni zajtrk.

Ko je bil končno čas za odhod je vztrajal, da sam odnese težko torbo do šole. In ponosno nas je popeljal do svojega razreda.

Ko je prišel iz šole in smo ga povprašali o tem, kako je bilo, pa smo dobili le njegov tipični "Uridu". Šele po nadaljnem poizvedovanju smo izvedeli, da je bilo pravzaprav "super, pravzaprav odlično". "Bolje kot v vrtcu, ker se bomo vsaj kaj naučili!"

Edino to me skrbi, da je že takoj pozabil kakšna je današnja domača naloga. Še dobro, da je učiteljica ob odhodu to prišepnila tudi meni.