Post: Dan 4

Better done than perfect.

To je vodilo, ki ga je v življenju pogosto smiselno uporabljati.
Če čakamo, da bomo stvari speljali popolno, jih največkrat ne.

Podobno je z ekologijo.

Moj primer je na primer veganstvo oziroma vegetarianstvo.

Veliko razlogov je, da bi se rada "preobrnila", a žal nobeden od njih ni ta, da ne bi marala mesa.

O ne, zelo rada ga imam.

Mleku se lažje odpovem, saj ga pijem samo v kavi in to je enostavno zamenjati z rastlinskim mlekom (kokosovim ali še raje mandljevim, ki ga enostavno izdelamo doma, a ni ravno poceni, ali pa riževim, ovsenim, ki ju je enostavno pripraviti doma, pa še poceni je (veliko ceneje kot najcenejši liter mleka v trgovini).

Glavni razlog je trpljenje živali.
Takoj za njim pa je ekološki vidik. Ki je lepo opisan v tem povzetku tega članka.

Sploh ta dva razloga sta mi posebej zanimiva in vredna razmisleka.

2. Več prostora za rastoče prebivalstvo. Nizozemski znanstveniki so izračunali, da 4.000 kvadratnih metrov velika njiva lahko nahrani 60 ljudi, če gojijo sojo, 24 s pšenico ali 10 ljudi, če gojijo koruzo. A le dva človeka, če s pridelkom hranijo krave.

Če bi vsi ljudje nehali jesti meso, bi se sprostilo 2,7 milijarde hektarjev pašnih površin in 100 milijonov hektarjev obdelovalnih površin za krmo. Nikoli več ne bi bilo treba sekati pragozdov, da bi zadostili potrebi po pridelovalnih površinah.

6. Konec klimatskih sprememb, ki so posledica človeškega delovanja in čistejše okolje. Živinorejska industrija je največji onesnaževalec planeta. Odplake s farm onesnažujejo podtalnico, iz gnoja puhtijo toplogredni plini, celoten proces pa požre gromozanske količine energije. Pridelava krme za živali onesnažuje okolje s pesticidi, herbicidi in umetnimi gnojili. Da bi povečali pridelovalne površine in pašnike, izsekavajo gozdove, kar pa ima številne katastrofalne posledice: od izumiranja divjih živali zaradi izgube habitata, širjenja puščav v Afriki zaradi erozije tal, manjše absorbcije CO2, ker je manj dreves.

Kar sem hotela povedati je, da od tega ali imam jaz naziv vegan, vegetarijanec ali frutarijanec, če hočete, nima nihče nič. Zato ni nobene potrebe, da se v celoti odpovem vsem izdelkom živalskega izvora. Zaradi mene sem komot vsejedec.

Še manj pa je smiselno postati vegan, če ob tem ne poskrbimo za zdravje. Zamenjati meso z gumijevimi bomboni ali čokolado, khm.. ne hvala. Meso je seveda potrebno nadomestiti z drugimi živili, ki so bogata z beljakovinami. 

Kar se mene tiče je važno edino to, da se preprosto in brez odrekanja približujem svojemu cilju, ki ga morda sploh ne bom nikoli dosegla. Vem pa, da že zdaj pojemo veliko manj mesa, kot smo ga pojedli včasih. Mogoče dvakrat na teden, pa še to, namesto zrezkov pripravim golaž, ki mu dodam veliko zelenjave in tako krepko zmanjšam količino zaužitega mesa. Ali pripravim juho in tako meso uporabim dvakrat. Salame, ki so bile včasih stalnica v našem hladilniku, so zdaj iz njega skoraj popolnoma izginile, tudi hrenovke boste v njem le težko našli. Da ne omenjam samo mesa, tudi čokolešnika že dolgo ni več v naši omari in nihče ne sprašuje po njem.

Ampak vse premike delamo počasi in z užitkom. Nič na silo. Vedno najprej najdemo nadomestek, ki se ga počasi navajamo. Kajti z večkratnim poskušanjem, se lahko navadimo še tako nenavadnih okusov in kombinacij le teh. Ne le navadimo, kmalu jih obožujemo. To vam zna povedati vsak ljubitelj sušija in oliv. :)

Evrokrem delamo družinsko, tako da je vsem popolnoma jasno, koliko boljši je od Nutelle. Za zajtrk obvezno najprej pojemo malo sadja, nato pa kruh in domačo marmelado. Včasih ovsene kosmiče z malo jogurta in sadja, občasno jajčka, včasih si iz rio mare z nekaj začimbami pričaramo okusno paštetko, obožujemo namaz z avokada in z rezino kozjega sira, paprikin namaz, smuti, med vikedom si privoščimo palačinke.

Za kosilo pa meso izrinjajo različne juhice, predvsem goste, to otroci obožujejo, sploh če lahko v njih lovijo zlate kroglice. Obožujemo zelenjavne rižote, predvsem take s porom. Za "izogibovalce začetnike" je odličen rižot z dimljenim sirom, kjer niti ne opaziš, da v njem ni mesa. Trenutno imamo vedno poln hladilnik radiča. Malce manj zdrava večerja, ki si jo radi privoščimo je Guakamole, ki je sicer popolnoma zdrav, dokler ga ne zajemaš z koruznim čipsom iz vrečke. Nabral se nam je že cel arsenal izdatno zelenjavnih jedi, ki počasi izrinjajo klasiko kot so lazanja, šugo, pohane piške, zrezke pa še marsikaj kar je mogoče že popolnoma izginilo iz našega jedilnika.

No, kak zanimiv recept vam že pripravim v naslednjih dneh. :)

Čeprav sem se zdaj razpisala o veganstvu velja zgornje načelo tudi za ostale vidike ekologije. Važno je, da delamo tako dobro kot lahko. Pustiti, da se trud spremeni v obsedenost, pa tudi nima nobenega smisla. :)

In če smo že pri "Better done, than perfect", moram pokukati tudi čez planke, v službo.

Ne morem, da ne bi omenila, da tudi pri varčevanju za starost (saj veste, da penzije skoraj ne bo, kajne?!) ni nič drugače. Ne čakati, da si boste lahko privoščili dati na stran velik znesek na mesec. Vse je bolje kot nič. 10 evrov pa 10. In veliko pomembneje je, da začnemo čimprej, kot pa to, koliko na mesec lahko prihranimo. Tudi to vam enkrat podrobneje razložim. :)

Mala šola financ: Vrednost človeškega življenja

Če vas malce provokativno vprašam, koliko je vredno človeško življenje,
mi boste gotovo odvrnili, da je neprecenljivo.
Ko ljubljene osebe enkrat ni več, ga nihče več ne more povrniti.

Pri avtomobilih je to veliko lažje določiti, kajne?
Kupim nov avto za 30.000 €, recimo.
Če naredim totalko takoj na poti iz salona, koliko denarja bi morala dobiti od zavarovalnice? 30.000 seveda. Normalno, da rabim tak kasko, kje bo pa dobila denar za še en avto?
Logično, kajne.

Kako pa naj v finančnem smislu  ocenim vrednost svojega življenja?
Saj mi vendar ne visi listek s ceno za vratom.
Torej koliko je vredno?

Približno toliko, kolikor zaslužimo oziroma še bomo zaslužili.

Cena življenja v začetku raste, bolj ko se bližamo koncu življenja, bolj se vrednost približuje 0.
Zgolj finančno gledano, ne me narobe razumeti. Ta ocena nam seveda nič ne pove o tem, koliko pomenimo svojim najbližjim.

Vseeno pa tudi najbližjim tudi v finančnem smislu nekaj pomenimo, in običajno ravno v takšni krivulji, kot jo omenjam zgoraj. Ko so otroci majhni več, ko so samostojni, ko so poplačani krediti pa vse manj. Ne pozabimo, da smo lahko v zrelih letih finančno pomembni tudi svojim staršem, ki s svojimi pokojninami ne morejo pokriti svojih stroškov (oskrbnina v domu upokojencev npr).

O tej finančni vrednosti moramo razmišljati predvsem takrat, ko sklepamo življenjsko zavarovanje.

Ker je življenjsko zavarovanje izplačano izključno v primeru smrti, nam osebno ne pomeni nič.
Ko me ni, me ni.

Zato je na to bolje pogledati skozi oči partnerja. Kaj meni pomeni če umre moj mož, moja žena?
Kako bom skrbela za otroke, kako bom plačevala kredit, stroške, najemnino, hrano?
Bodo moji stroški kaj nižji, če bomo v stanovanju živeli štirje namesto petih?
Kdo od naju zasluži več, jaz ali on?
Kdo prispeva več v skupno blagajno?
Bom še toliko zaslužila, če bom sama?
Koliko otrok bom morala sama spraviti do službe?
Kako bom skrbela zase?
Koliko let delovne dobe ima moj partner? Do kolikšne pokojnine bodo otroci upravičeni?
Koliko prihrankov imava? Koliko imava še kredita?

Koliko denarja bi potrebovali za normalno življenje, z enakim standardom kot ga živimo sedaj.
Ne razmišljajte zmotno o zavarovanju kot o načinu zaslužka. O loteriji.
O super, torej če jaz umrem, dobiš ti 30.000. U, to ti bo super.

Seveda si le malokdo vzame čas za tako podrobno analizo, in le težko pridemo do končnega zneska ampak lahko vam povem, da potrebujemo veliko.
Ponavadi pridemo do zneskov, ki so nam nepredstavljivi.
Sploh v Sloveniji, ko na te pojme sploh še nismo navajeni.

Šele pred nekaj leti, smo končno sploh dobili na trg življenjsko zavarovanje, ločeno od naložbenega.
Kar je zelo pomembno. Če je le mogoče, je smiselno imeti zavarovanje ločeno.

Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je do konkretnega zneska za zavarovanje namreč izredno težko priti, saj je določen s tem, kolikšen skupni znesek bomo v določenem obdobju vplačali.
Tako ni čisto nič nenavadnega, če ima oseba, ki je zavarovanje sklenila pred desetimi ali več leti, zavarovanja komaj za 3000 evrov (sploh tisti, ki so zavarovanje sklenili le za kratko obdobje), mogoče 12.000. Nič čudnega, da to v primeru dejanske smrti, za sabo prinese še veliko slabe volje.
"Vsa ta leta plačujemo, potem pa to. Še za kavo mi ne bo ostalo, ko bom plačala krsto!"

Pri ločenih življenjskih zavarovanjih (t.i. -življenjskih kaskih), pa v zadnjih letih končno počasi prihajamo do nekoliko bolj uporabnih zneskov.

Kako torej izračunati priporočeno zavarovalno vsoto za primer smrti.

Letni prihodek x(krat) število otrok oziroma vzdrževanih družinskih članov

+

Višina kreditov in dolgov

-

Višina prihrankov

-

Višina zavarovalnih vsot pri drugih zavarovanjih (če jih že imate)

Ste zavarovani za toliko?

Dobra novica je, da če ste še mladi in zdravi, po možnosti še nekadilci in primerne telesne teže, 

je to izredno poceni zavarovanje. Govorimo o 6 evrih za zavarovalne vsote nad 100.000 na 30 letno obdobje.

Zakaj?

Zato ker obstaja izredno majhna možnost, da se vam to zgodi. In to tveganje se razporedi med vse zavarovance. Ampak zgodi pa se lahko. In ne, s tem ko se zavaruješ, ne "kličeš hudiča", rekla bi da prej obratno.

In če nimate ne otrok, ne partnerja, potem življenjskega zavarovanja ne potrebujete. Pika.

Kar pa potrebujete in je še ena stvar, ki se  jo splača imeti zavarovano, pa je invalidnost.

 O tem, pa več naslednjič.

Bi radi vedeli že prej?

Pokličite me: 040 424 790

Mala šola financ: Finančna varnost

Občutek varnost je v življenju vseh nas izredno pomemben.
Pridno zaklepamo vrata, kupujemo najbolj varne avtomobile in otroške sedeže.
Prav tako je pomembno, da poskrbimo za finančno varnost.

Kaj pa sploh je finančna varnost?

Pri "pozitivno usmerjenih poslovnežih" (saj veste, tisti, ki bi radi bili bogati), se pogosto sliši izraz:
"Finančna neodvisnost". "Kaj za vraga je to", boste rekli tisti, ki niste bili nikoli na predavanju Amwaya, Herbalajfa in podobnih ustanov.

Finančna neodvisnost je ideal, optimum. To je točka, ko imate toliko finančnih sredstev, da lahko brez dodatnega zaslužka živite z enakim standardom kot ga imate zdaj, do konca življenja.
To pa lahko storimo tako, da ali, zelo veliko zaslužimo, ali, zelo malo zapravimo.
Finančna neodvisnost je (vsaj v teoriji) bolj dosegljiva, starejši kot smo. Ko nimamo več zelo veliko pred seboj, smo pa že akumulirali nekaj imetja.

Mi smrtniki z običajnimi prihodki, ki komaj (če sploh) presegajo porabo, pa moramo a finančno varnost poskrbeti drugače.

Tu pa se potem ločimo na več vej, ki jih moramo tudi obravnavati ločeno.

Prvo je finančna varnost v primeru bolezni, nezgode, smrti, ki se nam lahko zgodi z danes na jutri.
Drugo je finančna varnost v primeru izgube prihodka.
Tretje pa je finančna varnost na stara leta, ko bomo morali nadomeščati razliko med plačo in pokojnino.

Potem pa so tu še vse oblike varčevanja, ki morajo biti prilagojena gleda na to, kakšna je naša finančna situacija, koliko smo stari, koliko ljudi je odvisno od nas, koliko časa imamo do takrat, bomo denar potrebovali, glede na to, za kakšen namen varčujemo in glede na to, kakšen odnos imamo do tveganja. Pa še česa. O tem več kdaj drugič.

Naslednjič pa, malce provokativno: "Finančna vrednost človeškega življenja"

Bi radi več o tem izvedeli že prej?
Pokličite me: 040 424 790

Mala šola financ: Klic iz telefonskega studia

Začenjam z novo rubriko, za katero se mi zdi, da bi znala biti za marsikoga zanimiva.

Malce o zavarovanjih, varčevanjih in kaka finta za zraven. Malce v razmislek.


Vse se začne pri klicu, tistem klicu.

Ko vas iz zavarovalnice, banke, potovalne agencije, Petrola,... pokličejo, da bi vam predstavili produkt, organizirali sestanek z agentom, predstavitev...

Ko zazvoni telefon, vidiš neznano številko in te že zaščemi v trebuhu, ker veš, da bo spet nekdo, ki vas ne bo spustil iz krempljev in bo težil in težil, vi pa si boste izmišljali najrazličnejše izgovore in ugovore, zakaj nimate časa in kdaj naj vas pokliče, da boste imeli čas.
In če se vam bo uspelo izgovoriti, da nimate časa, boste ves naslednji teden spet živčni, kdaj bo spet zazvonil telefon in kaj si boste morali spet izmisliti, da vas pusti pri miru.

Pri teh klicih sta dve različici, ali vas kliče nekdo iz telefonskega studia, ali pa vas kliče agent, ki bi vas rad obiskal, pri katerih se razlikuje kaj vam je storiti.

Pri obeh pa velja. Za božjo voljo, imejte jajca ljudje!!!

Zakaj se izmišljevati izgovore pa ugovore pa razgovore. Recite NE! in to ODLOČNO, če obiska ne želite.

In če bi radi imeli mir pred njimi za vedno, pazite kaj podpisujete. Kajti vsakomur od njih, ste dali sami dovoljenje, da vas pokliče.
Ali.. ste sodelovali v nagradni igri, in niste odkljukali: "želim prejemati ponudbe in novosti", mogoče ste zraven dali še telefonsko?
Ko ste se registrirali na neko spletno stran?
Ste se vpisali v klub?
Vedno imate spodaj kvadratek, kjer naredite kljukico, "NE ŽELIM" ali "ŽELIM" in običajno je tako, da je že označeno želim in morate sami označiti "NE ŽELIM".

Mene namreč nihče ne pokliče, ker nikomur ne dam dovoljenja za to. Če so kontaktni podatki pogoj za sodelovanje v nagradni igri, pač ne sodelujem.

Kaj pa če vas že kličejo? Kaj pa zdaj?
Pošljite jim mail. Ne dovolim, da se me kliče. Vsakomur, ki vas pokliče, povejte: Označite, da ne želim več klicev, povejte vsakič, ker pogosto baz nimajo sinhroniziranih. In če še naprej kličejo, zahtevajte od njih podatke, kje so dobili vašo telefonsko, kdaj ste jim dali dovoljenje in magari zagrozite s tožbo. Počasi se bo končalo. Boste videli.

In predvsem, ne jih ZEZAT,  ker delati v klicnem studiju je gotovo ena najtežjih in najbolj zoprnih služb, kar jih lahko imate. Skoraj nihče ne dela tega zato, ker bi to rad počel, ampak zato, ker nima druge izbire. Plačani so od dogovorjenega in če ne želite njihove usluge, jih hitro, kratko in jedrnato povejte, da je ne želite. Lahko jih kar prekinete sredi stavka, ker imajo sicer navodilo, da vas ne smejo pustiti do besede. Bodite odločni. Tako lahko takoj začnejo klicati naslednjega.

To velja, za telefonski studijo.

Za agenta, ki kliče sam in bi vas rad obiskal je to še bolj pomembno.

Takšna sem recimo jaz. Tudi verjemite, tudi meni je to najbolj zoprn del službe. I hate it! Vse bi naredila, da bi se temu izognila. Ponavadi to storim tako, da delam na priporočilih svojih obstoječih strank. Če delaš korektno, to gre.

Kako poteka!

V neki nagradni akciji dobimo kontakte, s katerimi smo se dogovorili za klic. Pogosto se prej kot jih pokličem jaz, že s studiem dogovorijo za moj klic ali obisk.

Ko jih pokličem, pa imajo sto in en izgovor, da jih ne bi obiskala. Pa ne vsi, nekateri res nimajo časa, nekateri pa si samo ne upajo povedati, da nimajo časa. Nekateri pa si samo ne upajo povedati, da jih ne zanima.

Torej, jaz pokličem stranko in mi reče: Joj nimam časa! Pokličite me v petek dopoldne.
OK. Če sem obljubila, da jo pokličem v petek dopoldne, jo bom poklicala. Na tej točki namreč ne morem ločiti, ali je to izgovor ali res nima časa.

Ko jo pokličem v petek dopoldne (za kar se moram organizirati, da si napišem opomnik, si vzamem čas ipd), če se oglasi in se dogovoriva za sestanek, je ok.. Če se oglasi, da mi pove, da nima časa, naj jo pokličem v ponedeljek, mi že zazvoni v glavi, ampak vedeti ne morem, res nima časa, ali je to izgovor. V ponedeljek spet pokličem, pa se ne javi. Hm, kaj zdaj. Se ne javi, ker že ve mojo telefonsko in se noče javiti, ali spet res nima časa? Naj jo še naprej kličem, jo bom nadlegovala ali res nima časa, ker včasih se res najde kdo, ki nima časa.

Obupno, vam povem.

Potem, ko nabereš izkušnje in samozavest, se že navadiš in vprašaš. "Res nimate časa, ali je to samo izgovor?" takrat je dosti lažje.

Najhuje, res najhuje, pa je to, da prideš k stranki, se mogoče pelješ eno uro nekam bogu izza nogu, in potem ti že na vratih pove. Saj me nič ne zanima, sem rekla "JA", samo zato, ker vem, kako težko je dobiti stranko, ker je moj sin tudi to delal.

Verjemite, jaz, nimam niti najmanjšega veselja, hoditi k strankam, ki mojih uslug ne potrebujejo. Imam doma tri otroke, razturano stanovanje in cel kup perila za pospraviti. Pa tudi če ne bi imela. Z veseljem bi sedela na kavču, čisto pri miru, šla na zrak, se igrat z mulci, ali pa obiskala kako drugo stranko, ki moje usluge potrebuje in želi. Ja, tudi take se nejdejo. :)

Pa lep dan še naprej!

Aja, če še kdo razmišlja o Naložbeni zvezdi... ne razmišljajte več. Začetek tedna nas je presenetila novica, da je tranša že skoraj razprodana. A nekaj polic je še na voljo in v začetek prihodnjega tedna jih še lahko oddamo. Samo toliko, v vednost. :)

Vir