Čudovita nosečnica Martina

Draga Martina,

hvala, za priložnost, da sem lahko bila mali košček vajine zgodbe.

Neizmerno sem uživala.

Iskrene čestitke! 

Hleviše

Letos je bilo naših pohodov bolj malo.Prvo zaradi časa, drugo zato ker se neki skoraj triletnik ob omembi hoje še vedno spremeni v dojenčka. Pozabi kako se hodi in pozabi kako se govori. Že po dveh metrih se začne motati okoli mojih nog in peti: "apa, apa".
Tako da je tudi Boba še vedno naš stalni spremljevalec na malce daljših sprehodih. Mulo.

No tale vzpon je bil vseeno za statistiko saj smo ga tokrat vseeno uspeli toliko nafintirati, da je prehodil (skoraj) celo pot za gor in dol.
Je pa res, da ponavadi ob teh podvigih izpustimo njegov popoldanski počitek in je na koncu res že kot ovita cunja. :)

Lepljive koprive. :)

Arne, 1,5 leta

Naš trenutni blondinec (ja vsi trije so bili taki pri taki starosti), je že krepko zrasel.
86 cm so mu namerili in 11,5 kg, če se najprej ustavimo pri statistiki fizionomije telesa.

Kar se tiče ostalega razvoja, pa je postal pravo čebljalo malo.
Ves čas nam nekaj pripoveduje in nekaj malega celo že razumemo.

Avo - halo
Wawa - hvala
Enej - je beseda, ki jo najbolje obvlada.
Mama - je beseda, ki jo uporablja kar vse povprek
Ene - Rene
Ane - reče sebi
Tata - starata,
Je-je - žejen. To je vedno.
Mam-mam - Razumljivo
Ti - ti - ptiček, mravljinček (ki jih z velikim veseljem pomendra)
Ga-ga - Ribaracarak. :)
Atov - avto
Nono, Aja, Nona
To-to - Motor
Wow-wow, Miijaw.
Do-do - voda
de- de - sladoled
babo - milni mehurčki
Doda - duda
Nina,
Pa - pa - pozdravi vsakogar ki ga sreča. Ženskam pomaha, starim dedcem pa zamahne z roko nad glavo, kot kak kamerad. :)
Ta-ta - krtačka za umivanje zob, ki si jih nadvse rad ščetka.
Ka-kau - vsakič ko gre Rene na wc, gre za njim in mora nujno tudi on na školjko ali kahljico.
Običajno v njej tudi kaj pusti. In takrat seveda sledi:
Bavo!   Ko ga pustimo brez pleničke pa pušča lužice povsod. Takrat pri uporabi te besedice ni tako zelo dosleden.
Ni-ni, ob tem vedno maha z rokami
Tuu, tuu, ko nekaj zahteva zase,

Pravijo, da znajo ta mlajši dobro poskrbeti zase in pri Arneju to vsekakor drži. Rene se kar v kepo stisne, če se mu preveč približa. In nemalokrat nam pusti kak odtis zob na koži ali še malo globlje. Tudi buška od kake pospešeno leteče igrače ni nenavaden pojav, ko se malček razjezi. Takrat bi ga najraje kam zaprli, a ko se se pomiri, je spet tak cukrček, da bi ga pojedli.

Ko nas je Rene že malce razvadil s svojo pedantnostjo, ko se je moral v vrtcu v celem letu le dvakrat preobleči v rezervna oblačila, je tale njegovo popolno nasprotje. Če polije samo en kozarec vode med enim obrokom, je to že uspeh. Ponavadi vse frči okoli njega. Razbitih kozarcev sploh ne štejemo več in vedno bi rabili še kako dodatno roko, da bi lovili predmete okoli njega.

Zdravje, hja, s tem ima od noric naprej kar nekaj težav. Ali so krive norice, ali kaj drugega ne vem, ampak vsak mesec morava nujno za en dan (in običajno še noč) na obisk na infekcijsko ali pediatrično. Simptomi so vedno podobni in vedno enako strašljivi, plitko in hitro dihanje in še kaj za zraven. V bolnici se potem odločijo s katerim -itisom naju bodo odpremili domov. Upam, da je to le faza in nam ne bo delalo sivih las še naprej, sploh ne po septembru, ko nastopi vrtec.

Tudi posluh ima dober. Pogosto ga zalotimo kako "prepeva" kako znano melodijo.

Aja, pa na fovšijo ne smemo pozabiti. Mama je moja pravi! Rene, dojenčki, prste stran, sicer bo joj.
Verjetno bi bilo bolje, če se ne bi več dojila. Ampak to nama nekako ne uspeva. Občasno je že videti, da sva zaključila. Tudi po dva dni sva bila že brez. Potem pa pride dan, ko bi bil spet nenehno priklopljen. Počasi bova sicer vseeno končala, mislim, da imam dovolj, samo še prepričam ga, da ima tudi on dovolj. :)

Najboljša metoda za pomiritev razdraženega malčka

Veste kako se včasih zgodi, da ste poskrbeli za svojega malčka ali dojenčka,
naredili ste vse kar je mogoče, da bi se dobro počutil, ampak preprosto je preveč razdražen ali utrujen, da bi se lahko pomiril v vašem naročju.

Takrat jaz uporabim metodo, preizkušeno na treh trmastih primerkih.
Ker je nisem zasledila še nikjer drugje, se mi zdi, da je prav, da vam jo predstavim. Mogoče vam kdaj pride prav.

Takule gre:
Ko vaš drobižek vpije in vpije in ne pomaga nič, poskusite še metodo "iz slabega na slabše in nazaj".
V tistem trenutku, ali dajte otroka nekomu drugemu, pri komur se običajno ne počuti tako dobro kot pri vas (ponavadi atiju), ali če nimate nikogar v bližini, ga magari odložite za minutko ali dve v posteljo in pojdite stran. Ali se samo odmaknite, ocenite sami.

POUDAREK: Metode da otroka pustiš samega jokati dokler se ne pomiri nikakor ne zagovarjam, celo zelo proti sem in je nikoli nisem prakticirala. To ni ta metoda in se tudi uporablja za povsem drug namen kot tista! Da me slučajno kdo narobe ne razume!

Takrat ponavadi pade še v hujši jok, ampak poglej, poglej, ko se vrne nazaj v vaše naročje, torej na točko 0, bo ta točka 0 vredna veliko več kot 0.

Ponavadi se v tem trenutku pomiri in zaspi. Vsaj naši so se. Poskusite. Zahvalite se mi lahko na TRR. :) :)

Vse najboljše Arne

Že res, da je od tega že skoraj dva tedna.
A kaj ko pri nas vse bolj dolgo traja. :)

Tokrat sem si prihranila nekaj dela in sem torto prepustila prijateljici Darji, ki je svoje delo odlično opravila. Na torti je bil seveda Arnejev zaščitni znak, helikopter.

Kako ponosen je bil na svojih pet minut pod žarometi. Prav poznalo se mu je, da je kar odrasel v tistih trenutkih. Kaj ti že naslednji dan se je začel zapletati v pogovor z nami. Izvrstno je pokazal kaj vse že razume. Kimal je in kimal in nam prinesel vse kar smo mu naročili. Od kaljice do čevljev. Pa še pomivalni stroj je pomagal naložiti.

Reneju gre "zahvala", da je malce podaljšal naše druženje, saj je z 40,4 vročine v ponedeljek pristal v pediatrični kliniki s sumom na pljučnico, ki pa se je na koncu izkazala le za zoprno virozo. In tako se lahko ta teden še skupaj crkljamo. Seveda je veliko joka, ker sta oba pribljižno enako ljubosumna, zelo. Ni dovolj da mi sedita vsak na enem kolenu, še kdo je bližje je pomembno. Na srečo vsaj hrana pripomore k boljši volji obeh.

Ampak prihodnji teden. O to bo enega joka in stoka. Se že veselim.

Te družinske fotografije moram enkrat spraviti na kup, ker imamo enako postavitev že od Enejevega prvega rojstnega dne. Bo zanimivo videti razvoj.

Arnejeva najljubša igrača, ki jo je Rene dobil na Korziki. 

Prijateljčki v boju za svečko. :)

Arne Afna

Ne morem verjeti,
še dva tedna in tale mala afna bo pihala prvo svečko.
Jaz pa že pridno kurim še ta "podarjeni", še čisto zadnji, mesec porodniške in že čez nekaj dni bom začela kuriti dopust.

Arne je pa ravno taka afna, kot sta bila Enej in Rene.
V igri jima že gre v štric. Sploh Reneju. Se že pulita za isto igračo in verjetno se ga Rene kar malce boji. Sploh ko zagrozi s svojimi ostrimi zobki. Spomladi se bosta že skupaj na poganjalčka učila. Rene bolj počasne sorte, ta pa čisto naspidiran.

Pa še malo statistike, za vse tri, ker ne vem kam naj si drugam napišem.
Tehtali smo se:
Arne 10.9 kg
Rene 17, 2 kg
Enej 24,1 kg.

Arnejevi prvi koraki

Pa se je, adrenalinc naš, končno odpravil na sprehod.
Dolgo smo ga čakali, pa ne da je pozen. Zelo zgoden je, vendar pa se je že tako dolgo pripravljal, da smo predvidevali, da bo shodil prej.
Že pred kakim mesecem je naredil korak, pa dva, pa štiri, potem si je premislil. In se je vrnil nazaj, na varno, na kolena.
V četrtek pa se je le ojunačil in šel po svoje. Če je bil daljinec za vabo, je šlo še hitreje.

Sicer ga je že celo stanovanje polno.
Jaz "srečnica" sem še vedno njegov magnet in me ne izpusti izpred oči, niti za minuto.
Trenutno je v fazi, ko hoče biti vedno ob meni in če se nekaj ur ne vidiva je neverjetno užaljen, če po prihodu samo obrnem stran od njega, ko si npr. slačim bundo. No, po nekaj minutah ckljanja je že pripravljen za nova raziskovanja.

Spretno že zleze na posteljo in kavč. S postelje zna tudi sestopiti, s kavča ga pa običajno prav po kaskadersko lovimo, ko se usede preveč na rob in samo še sekunda manjka, da bi pristal na bučki.

Zobke ima še vedno štiri, a kot kaže mu bodo počasi pokukali ven tudi naslednji štirje, saj že nekaj dni slina kar lije iz njega in se večkrat ponoči v joku zbudi.

Kar se igre tiče, gre včasih že kar fino vštric z večjima bratoma. A največkrat sta dva izida. Ali ga vlačita naokoli kakor mladega mucka in se konča z jokom, ali pa ga porivata stran, da jima ne bi česa podrl in se spet konča z jokom. Pravzaprav se skoraj vsaka igra konča z jokom, pa ne glede na to katera dvojica ali trojica se jo igra.

Statistika: Arne 9 mesecev

Naš Arne je taka mala faca.

Nadarjen po Eneju, zabaven po Reneju.

Že skoraj dva meseca stoji, sredi sobe se že postavi pokonci, pa počepne, pa vstane. Samo še tisti prvi korak že nestrpno čakamo in sem prepričana, da ga bomo zelo v kratkem dočakali.

Pri svojih skromnih 9ih mesecih gre pri igri z avtki že čisto vštric s starejšima dvema. Stanovanje je že celo njegovo. Najbolj všeč mu je pokrov od školjke, s katerim se navdušeno loputa po prstih.

Danes mu je uspelo že zlesti na posteljo, s postelje pa ne pade. Pride do roba in čaka. Niso mu všeč neznani moški in včasih tudi ženski obrazi. Najbolj smešna beseda je seveda "NE", strašno zabavno mu je, ko kihne. 

Zelo rad ščipa in grize, ampak tako prijazno. 

Sicer je pa tak zlati fant. Zabaven, prijeten, potrpežljiv in hvaležen za vsako pozornost.

Pokaže že "velik", "bravo, bravo", "pa, pa", pleše takoj ko zasliši ritem. Sam pa pravi "dej-dej" in "ma-ma", za kar mislim, da ne pomeni nič, ne mama, ne mam, mam. 

Dolgo ni hotel sploh odpreti ust, zdaj pa poje vse kar mu damo, dojiva se še vedno in se bova verjetno še dolgo. 

Tehtnica  mu je pokazala točno 10 kg, 

Dolžina pa 76 cm.

Tuuuk velik.

Ravnotežje...

je v življenju izredno pomembno.

Med delom in prostim časom.
Med treningom in počitkom.
Med skrbjo za zdravje in razvajanjem.
Med resnobnostjo in zabavo.

A v prvi vrsti.. za stanje. :)

Wait for it... 1.30

Spajdrmena

Rene se je na vrtec hitro navadil.
Malce krizice ko je treba vstopiti, malce sitnost popoldne, ampak oooodlično. :)

Midva za Arnejem pa končno malce uživava v družbi eden drugega. In oh, kako vesel in zadovoljen je, ko se lahko dopoldne v miru mečkava in crkljava. Srce.

Statistika: Arne 6 mesecev (pokaži kaj znaš)

Uf, tole objavo sem označila še pod "Dojenček" ampak se bojim, da je tole zadnjič.
Pa ne zaradi dojenja, to nama gre še kar dobro od rok, (pravzaprav imamo žlico le bolj za okras), ampak zato, ker je tale naš Arne že tak korenja, da mu skoraj ne moremo več reči dojenčke.

Najprej nekaj mer:
Na pregledu pri 6 mesecih, so ga namerili:
8400 g
70,5 cm
in 43 cm obseg glave.
Kar pomeni, da ima skoraj kilo manj na enako velikost kot Enej in Rene. :)
Ampak še zdaleč ni suhec. :)

Fantinec je tudi strašno aktiven. Le dva dni po dopolnjenih 6 mesecih se je že sam usedel iz ležečega položaja in se začel, počasi a vztrajno plaziti. Zdaj, pri 6 mesecih in pol pa obvlada že celo stanovanje, riti nima več (ves čas bi poskakoval) in celo v stojo se že dvigne ob kavču. Čistnorc. :)

Z dodajanjem hrane sva začela precej pozno, šele po dopolnjenem 6 mesecu. Ker je njegova reakcija ob grižljaju (še vedno) nakremžen obraz in glasen Beeeee, tudi nadaljujeva zelo počasi in postopno. Lahko rečem, da je šele zdaj, po dveh tednih uvajanja končno ugotovil kako se odpre usta. Trenutno dobi v pokušino šele po dva mini obroka, enega sadnega in enega zelenjavnega, a le po par žličk, ker hitro izgubi interes.

Zibko je že prerasel, a miren nočni spanec mu je ostal, le enkrat proti jutru se priplazi k meni, se priklopi in se nato lepo odkotali nazaj na svojo posteljico, ki je povezana z najino. Človek hoče svoj mir. Aleluja za to!

Le prejšnji teden je imel ponoči kolobocije, ki pa smo jim v petek vedli razlog. Takrat sta namreč pokukala na plano prva dva zobka. Kar obe spodnji enkici naenkrat. Dva mala rižeka. :) Zdaj čakamo še zgornji dve, ki že kar močno bočita dlesni in le vprašanje časa je, kdaj se bosta prebila skozi.