DIY: Dekoriranje Lovske trofeje

Z velikim navdušenjem vas povabim k branju DIY prispevka, ki sem ga pripravila na povabilo spletne revije Dom in stil in v prijetni družbi svoje dobre prijateljice Maše Strobl, ki skupaj z družinico ustvarja pod imenom Kreativna družina.

Ravno preko revije Dom in Stil sem namreč spoznala mnoge čudovite slovenske ustvarjalke in zato mi je res v posebno veliko čast, da sem se znašla med njimi. Upam, da mi je uspelo obuti vsaj njihove natikače, čevljev gotovo še ne. :)

Z Mašo sva dobili izziv, ki so ga poimenovali ČRNO - BELO
Vsaka od naju je dobila dve lovski trofeji in nič navodil. Vse ustvarjanje je bilo prepuščeno najini domišlji in tudi v družbi ob kavi je bila to tabu tema. :)

Vam uspe iz spodnje fotografije ugotoviti, kateri dve sta moji in kateri dve Mašini?

Jelenovo, srnjakovo, gamsovo rogovje – ga imate doma na steni? Ali ste ga že zdavnaj sneli in shranili na podstrešju ali v kleti? Po podatkih Lovske zveze Slovenije je bil lani vsak stoti Slovenec lovec, lov je bil priljubljeno početje tudi številnih naših prednikov in lovske trofeje so bile zaželeno okrasje domov. Take dekoracije se zdaj marsikje držijo slabi občutki – a kar je, je. Živali so že zdavnaj v večnih loviščih, rogovje (mimogrede, v naravi lahko najdete tudi rogove, ki jih srnjak in jelen izgubita vsako leto spomladi) pa je lahko zanimiva osnova za nove uporabne ali okrasne izdelke v domu. Pa bomo lahko kazali in nasadili roge čisto po svoje …

Nadaljevanje članka si lahko preberete tu: Klik na Dom in Stil

Dom in stil pa najdete tudi na Facebooku.

Arne: Podmornica

A ni posrečena? :)

Sicer pa že cel teden uživamo sami doma.
Enej in Rene sta pobegnila na morje, mi pa uživamo v miru, tišini in odkrivamo Arnejeve povsem nove osebnostne plasti, ki jih v običajnem trušču ne uspe pokazati.
Tako smo ugotovili, da se naš gospodič zelo lepo igra z avtomobilčki in sestavlja cele scenarije kaj se dogaja na terenu. Predvsem Gasilci so tisti, ki ga fascinirajo.

Včasih je prav prijetno imeti enega otroka, človek kar pozabi kako enostavno je bilo in zakaj je bila odločitev za še enega in še enega tako lahko. :)

Saj zdaj pa že komaj čakamo, da prideta naša razbojnika nazaj domov.

Delavnica uporabe cvetja v sladicah

Preteklo sredo sem bila s strani sudia Koohna iz Kamnika povabljena na delavnico uporabe cvetja v sladicah, ki so jo pripravili v sodelovanju z  Gorazdom Potočnikom Gox-om.

Povabilo bi sprejela že samo zato, ker je bila povabljena tudi Maša. Ker se že zelo dolgo nisva videli, je bilo tri ure klepeta v avtu že samo po sebi dovolj dober razlog za "JAAA".

Vendar pa bi bila vožnja upravičena čeprav bi bila v avtu sama, Gox-ovi nasveti in sladice so bile izjemne. Z okusom so me povsem navdušili indijančki (italijanska meringa) iz sladkorja iz smerkovih vršičkov. Izjemno, znan okus na nov način. Mmm.. čudovito.

Izvedeli smo, da rožic, ki bi jih lahko uporabili v sladicah ni prav veliko. Večina rožic ni užitnih. Razen vsem poznanih marjetic, vijolic in marjetic lahko uporabimo še mačehe in kapucinke.
Vendar pazljivo, če ste rože kupili v lončku v trgovini, jih morate najprej kako leto negovati in šele potem uporabiti na krožniku, saj jih vzrejevalci precej našpricajo.

Lahko pa kupite rožice namenjene za slaščice, vendar morate biti v tem primeru pripravljeni seči malce globlje v denarnico, saj ta špas ni poceni. In prav zato rožic na sladicah ne boste našli prav pogosto.

Nato nam je pripravil še hitro sladico z malinami, čokoladnim musom in Trničem iz Velike planine, zgoraj omenjenimi meringami in čudovito kiselkasto deteljo.

Preden so nam dovolili zasaditi vilice v te čudovit sladice, pa smo se še malce poigrali z namiznimi dekoarcijami in krožniki Linije Llittala, prečekirali njihovo bogato kolekcijo fotografskih ozadij in zbirko čudovitih kuhinjkih pripomočkov. (Nekaj teh bi najraje kar v torbico naložila. Ampak jih nisem, brez skrbi. ;))

Na koncu sva z Mašo dobili še pav poseben izziv.
A o tem čez kak mesec, dva, tri. ;)

Moji najljubši. Italijanska meringa iz sladkorja smrekovih vršičkov. Njam - ma. 

Čuovit namizni aranžma z krožniki Llittala.

Čokoladni detajl

Okrasne lizike z Mačehami v sladkorju.

Dodajte napis

Ko je Hana Karim izdelovala to vazico si gotovo ni mislila, da bodo v njej kdaj ponudili sladico. 

Prosojna lepota

Triperesna lepota

Ljubi, ne ljubi...

Ozadje naredi svoje

Izziv za nas. Kdo pripravi lepši pogrinjek?

In še sklepno dejanje. Njaboljši del. :)

Puzzletlon

Če imamo pri nas česa veliko, imamo veliko puzzlov.

Predvsem Enej je že od drugega leta starosti naprej velik navdušenec, in tako se nam jih je z leti nabralo kar precejšnje število.

Na kako deževno soboto tako priredimo puzlatlon.
Popravek nič ne priredimo. Vse organizirajo kar sami, le s kake višje police ga moramo zvleci na plano. :)

Kar moramo dejansko organizirati potem odrasli (beri jaz, mama) je pospravljanje tega zakladja.
To pa je večji zalogaj, ki se lahko vleče ure in ure, če ne celo dneve. :)

Imam pa tudi jaz ene na seznamu želja. KLIK

Khm.. gre kdo mogoče v kratkem v Avstralijo in ima prostor za ene puzzle v kufru? :)

Žlikrofi, brez besed

Žlikrofi so jed za svečane priložnosti.
Doma izdelani žlikrofi pa so dandanjašnji že prava redkost.

Tile naši so nastali na novoletni dan.
Ko še nismo poznali črke R. :)

Brez recepta samo fotke in filmčki.

Pa lep praznik drage dame.

Gradnja hiše: dan 4 in 5, Kamnita zložba

Ker bo naša hiška stala na hribu in še na povsem zemljatem terenu,
smo morali najprej utrditi teren.

Ko smo že skopali do globine 0 oziroma -40 cm, smo morali na skrajnem delu nadaljevati še dodatna 2,5 metra v globino, da smo sploh prišli do skale. Od tam pa nazaj gor z kamni in betonom.

2 dni dela, minus 10 jurjev (ok, ne vem kolikšen del gre za to), ponovno točka -40.

Gradnja hiše: dan 2 in 3

Čez vikend se je na grobo izkopalo temelje.

Ker je bil napovedan dež (in je tudi bil) smo morali zaščititi vse stene z polivinilom, da jih ne bi odplaknilo in zašitili smo jih dobro, saj so vse lepo preživele deževno noč.

Pojavila je je že prva napaka in nesoglasja.

Kako globoko skopati za temelje in koliko bo tampona? No, načrtov ni prav zares pogledal nihče, predvidevali so, da okrog 30 do 40 in toliko tudi skopali. V resnici na določenem delu ne bo nič tampona in zdaj smo na celotni površini 30-40 cm prenizko, čeprav bi lahko bili samo na enem delu. Bageris je približno pol sobote kopal po nepotrebnem. Seveda smo napako odkrili šele naslednji petek tu je bilo še vse ok.

Iskanje "krivca" bo še zabavno.

V soboto smo tudi skuhali prvo kosilo na parceli. In ko smo tako uživali v svežem zraku, se nam je začelo kar malce muditi. Mir in tišina, sveži zrak... ahh. Komaj čakamo.

V nedeljo sem imela posebno čast in veselje, saj nas je na parceli obiskala čudovita keramičarka Anja Slapničar. Prišla je namreč po vzorec naše gline, ki smo jo našli ob kopanju. Preverila bo njeno kvaliteto in če bo uporabna, nam je obljubila skodelice iz nje. Oh kakšno simbolno vrednost bi to imelo za nas. Že dolgo jo občudujem na spletu in že samo to, da imam (ja samo jaz... nihče se je ne sme dotikati :)) v lasti njeno skodelico, ki mi jo je ob odhodu podarila v zahvalo,z mi je oh-in-sploh. Da pa bi imeli skodelice iz naše gline izpod njenih rok. To pa si zasluži lastno vitrino. 

V glavnem Anja, veliko gline smo dali na kup in če se izkaže da je dobra, jo imaš na zalogi za dolgo dolgo. :)

V ponedeljek pa se je na parceli spet sestala cela garnitura raznoraznih mojstrov predvsem pa geodeti, ki so skrbno premerili območje in zakoličili objekt.

Postavili smo (javila sem se za zabiti 2 žeblja. :)) tudi majhno barako, za shranjevanje raznih pripomočkov. In tale barakica ima ravno toliko terase, da nam dela gušte za naprej. Uporabna pa je tudi za malico in jutranji pozdrav soncu. :)

Poslastica dneva: Recept za Tarte Tatin

Tisti ki me poznate, veste, da nisem niti človek za sladice, še manj pa človek za natačnčno odmerjene recepte.

Tale pa mi je pisan na kožo.

Okus božanski, nekje v isti vrsti kot štrudl od stare mame, predvsem zaradi karamele verjetno.
Še zdaj se živo spomnim kako sem praskala tekočo sladko karamelo iz kota platfona kjer se pekel štrudelj v mali kuhinji stare mame.
Tarte Tatin ima še dodaten plus in sicer slastno hrustljavo skorjico. Vendar jo je za najboljši rezultat potrebno pojesti TAKOJ ko pride iz pečice.

To je slavni star francoski recept, ki sem ga prvič videla pri Jameiu Oliverju ko je potoval po franciji.
Menda je nastal tako, da se je sestrama Tatin zažgala karamela in sta jo popravili z jabolkiin testom.

Sestavine so seveda preko palca, tako pri Jamieju kot pri meni.

Potrebujete:
Jabolka meni so všeč Gala, kar kako kilo.
Kakih 100 g sladkorja
Podobno količino masla.
Listnato testo, tudi testo za pite bi se dobro obneslo.
Po želji še cimet ali vanilijo.

Na ponvi, (paziti morate da je brez plastičnih delov in da vam gre v pečico), stopimo maslo in sladkor, da nastene karamela. (Jaz sem bila nepotrpežjiva in sem že prej naložila jabolka. Vseeno je bilo odlično.
Na karamelo položite rezine ali kar polovice jabolk.
Prekrijete z na pravo velikost odrezanim testom.

Položite v toplo pečico (180-200°) za tako dolgo, da skorja postane lepo rjava (cca 30 min).

Ko jo vzamete iz pečice jo previdno obrnite na servirni krožnik. Ne čakajte, da se ohladi, zato previdno da se ne opečete!

Če hočete božanski okus še izboljšati in ji dodati OOOOMMMFFF priporočam še kepico vanilijevega sladoleda. Mmmmmm.

Za pravi recept pa morate nujno k francozom. Zato vam spodaj prilagam video enega od njih.

Jaz sicer ne razumem nič. Je pa fin. :)