Štrudlšmorn ali kaj storiti z ostanki kruha?

Gotovo se vam kdaj zgodi, da vam ostaja kruh, mogoče že tak malce star in suh, v pečici pa že diši po svežem kruhu.

Pri nas star kruh že od nekdaj uporabljamo za šmorn.

Pravzaprav do dvajsetega leta sploh nisem vedela, da se šmorn dela iz moke, ker pri nas ga je mama vedno delala iz starega kruha in še vedno trdim, da je ta iz kruha pravzaprav veliko boljši kot original. 

Kako se ga naredi?

Jaz količine odmerim na oko, tako da so napisane količine približne, bolj je pomembno, da gledate konsistenco, ki naj bo homogeno mokra. Torej, ne premalo tekočine, da kruh ne ostane suh, in ne toliko, da bi tekočina stala na vrhu.

Za pol kile kruha potrebujemo:

Pol litra mleka (jaz tu uporabljam kar rastlinsko)

3 jajca ali 3 žlice chia semen (ki jih namočite, da dobijo konsistenco jajca)

nekaj žlic sladkorja, par koščkov masla ali dve žlici kokosovega olja.

V večjo posodo na manjše koščke narežemo ali nadrobimo kruh.

Dodam vse preostale sestavine in dobro premešamo.

Pustimo da se kruh dobro napije tekočine. Če je presuho dodamo še malo mleka.

Pri nas šmorn običajno jemo za zajtrk, zato masa čez noč počaka v hladilniku, zjutraj pa jo svežo spečemo na ponvi, kot običajen šmorn. Pečemo na malo masla, vmes enkrat obrnemo.

Ker so vse sestavine razen jajc že toplotno obdelane, ni potrebno da se prav dolgo peče. Toliko da jajca zakrknejo in da se naredi skorjica po vrhu. 

Ponudite z žlico lešnikovega namaza, javorjevega sirupa ali marmelade.

ŠMORN WITH A TWIST: ŠTRUDLŠMORN

Ko sem včeraj gledala kruh, ki sicer ni bil star, se mi pa ni najbolje posrečil, pa sem dobila idejo, da bi ga, namesto običajnega šmorna, še malce izboljšala.

Namesto da bi šmorn spekla na ponvi, sem maso razporedila na namaščen pekač, čez pa sem naribala 5 jabolk, potresla s cimetom in sladkorjem in izboljšala še z nekaj koščki masla.

Pekla sem ga v pečici približno 20 minut na 200 stopinjah.

Odličen zajtrk, ali sladica.

Kruha pa ne bomo stran metal!

 

Hamburgerji z glinene plošče: plosca.si

Ko sem privč videla glineno ploščo, sem vedala, da je to nekaj kar nujno potrebujem.
Res nujno. :)
In če imate radi domač kruh in pico iz krušne peči jo potrebujete tudi vi. Res. :)

Glinena pekovska plošča namreč omogoči, da vsako električno poečico spremenimo v skoraj čisto pravo krušno peč. In mmmmmm kako okusne stvari prihajajo iz nje, prav takšne kot v otroštvu iz babičine. Po pravici povedano, takrat nisem bila navdušena. Raje bi jedla belo štruco iz štacune. Trapa. Stvari se spreminjajo, kajne. :)

Pri peki s pomočjo glinene plošče se spremeni tudi način pečenja. Pečico (in v njej ploščo) moramo namreč predhodno segreti in jo pustiti, da se greje še nadaljnih 15-20 minut, da se plošča res dobro segreje.

Ko je pečica vroča, nanjo postavimo pico, kar brez pladnja, direktno na ploščo. Pri tem vam priporočam, da si nabavite komplet plošče z loparjem, ker jaz sem se s pomočjo peki papirja pri pici kar precej namučila. Očitno delam premehko testo.

Za valentinovo pa sem nam pripravila poslastico, domače hamburgerje, ki sem jih nazadnje pripravila pred več kot tremi leti, tik preden so me punce presenetile z baby shower-jem.

Najprej sem pripravila testo.
ker ga vedno delam "na oko" vam težko povem natančen recept.
Pripravim pa ga tako:

V posodo dam najprej kake pol litra mlačne vode in dva suha kvasa (raje uporabljam suh kvas, ker dlje zdrži, pa še manj občutljiv je).
Premešam, posolim, nato začnem dodajati moko.
Dodam približno polovico pirine polnozrnate in polovico ostre bele moke, približno kilogram vsega skupaj.
Jaz naredim rada bolj mokro testo, samo toliko, da se mi ne lepi na prste. Nič ga ne gnetem, samo pustim ga vzhajati kake pol ure do uro, odvisno kako zelo smo lačni.

Sploh pri pirini moki, med vzhajanjem testo postane spet mokro, zato mu potem, ko vzhaja na dvojno velikost, dodam še toliko moke, da ga lahko malce pregnetem in razdelim na manjše hlebčke (velikost pomaranče), ki jih nato razvlečem v manjše približno centimeter debele diske.

Ko je pečica dovolj topla in testo dovolj vzhajano, jih spečem po tri do štiri na enkrat, odvisno kako drzno se počutim ob seganju z roko v pečico.
Ko po nekaj minutah pečenja lepo porumenijo, so pečeni in jih lahko zamenjam z novimi diski. Iz pečice potegnemo nekaj lepinjam podobnega.

Medtem ko so se kruhki pekli, sem na litoželezni plošči spekla še hamburgerje. Uporabila sem dobrega pol kilograma mletega mesa, dve, na majhne kockice narezani čebuli, malce soli in popra. Oblikovala sem jih v hamburgerje in na hitro popekla, samo toliko da ni več krvav, če imate radi krvavo pa lahko tudi to.

Nato smo jih nadevali s kečapom, majonezo, čili omako, svežimi paradižniki, svežo solato, čebulo, svežimi kumaricami in sirom. Možnosti so seveda neomejene. Pa tudi brez mesa bi bil odličen. Samo da je veliko sveže zelenjave.

Čudovito, vam povem!

Fantje so bili navdušeni, predvsem nad tem kako zelo so se morali potruditi, da so lahko dovolj na široko odprli usta.

Ena pečena, druge čakajo da pridejo na vrsto.

Na toplem.

*Navkljub mesni objavi, priporočam, da si meso privoščite le občasno. 

Kruh pečen na glineni plošči. Lepotec.

Izjava tedna: Rene

Pri kosilu pridno namaka habanco v joto, ampak zelje ostaja pa kar nekotaknjeno.

"Mami, sam tulk, de viš! Nkal ne več skuhat zile, ka ga na maram!"

Ha, ha, ha... my darling... it's payback time.
Jaz sem tudi morala mineštro jest ko sim bila majhna. Buahahaa.. :)

Kosilo za 4 za manj kot 10 eur: Lidlov blogerski izziv

Že nekaj časa se mi je po glavi motala ideja, da bi ob receptih, ki jih objavim na blogu, izračunala še ceno kosila.

Zato me je Lidlova ideja še posebej navdušila in takoj sem poslala prijavo.

Poslali so mi bon za 10 eur in podala sem se v nakup.

Kupila sem naslednje izdelke:

Pripravila sem glavno jed, zelenjavno prilogo in sladico.

Predvsem je bil nad kosilom navdušen Rene, saj naj bi bilo to njegovo najljubše kosilo, kot smo izvedeli. Pri sladici pa je tudi že ob prvi žlički vprašal, kdaj jo bomo spet pripravili. :)

In kaj sem skuhala:

Široke rezance z lososom in pomarančo

To je preprosta jed, nežnih okusov, ki jo otroci obožujejo.

Za 4 lačne (ali 5 malo manj lačnih) potrebujemo:

400 g širokih rezancev
1 večji ali dva manjša fileja lososa
1 smetano
2 šalotki
2 pomaranči (bolj kisli)
Žlica ali dve oljčnega olja

Rezance skuhamo v slanem kropu.

File lososa popražimo na olju (če imate file s kožo (moji je tokrat niso imeli) olja sploh ne potrebujete pa še jed bo bolj okusna)
Šalotki drobno nasekljamo in dodamo k lososu.
Ko je losos dovolj popečen, ga z vilico razdrobimo in zalijemo s smetano. Po minutki ali dveh odstavimo z ognja in dodamo kuhane testenine. Dobro premešamo. Na koncu dodamo še koščke filirane pomaranče (brez kožice) ali če imate radi grenivko, priporočam to.

Še malce popra, mogoče še šopek drobno sesekljanega peteršilja.. woila.

(zelenjavna priloga in sladica pod fotografijami)

Zelenjavna priloga:

Koromač in šampinjoni "na žaru"

Opažam, da koromača na žaru ne pozna skoraj nihče, čeprav je to ena boljših zelenjav za žar.
Mmmm, tako sladka, hrustljava, sočna... čudovita.

Torej: Koromač in šampinjone razrežemo na večje kose, popečemo na žlici olja, dodamo še ščepec soli, malce popra, dva stroka sprešanega česna in šopek svežega peteršilja (iz domačega cvetličnega lonca).

To je to. Tega otroci seveda ne marajo. Ampak nič hudega odrasla dva lahko zmažeta tudi njihovo porcijo. :)

Za sladico pa sem pripravila "indijančke" v kozarčku.

Meni je namreč piškot pri indijančku povsem odveč. :)

Torej:
Potrebujemo:
3 beljake
2 žlici sladkorja
žličko sladkorja
mali ščep soli
žličko vanilijeve esence če jo imate pri roki (jaz je nisem imela)
polovico črne čokolade za preliv

Beljake stepemo v (ne preveč čvrst) sneg.
Sladkorju dodamo žličko vode in segrevamo na srednjem ognju dokler se ne začnejo delati "nitke".
Takrat ga počasi, med mešanjem, prelijemo v sneg in mešamo tako dolgo, da postane sneg res čvrst.
Sneg naložimo v lončke.

Počasi na vodni kopeli stopimo še čokolado (če ste bolj sladkosnedi dodajte še žličko sladkorja),
polijte čokolado po snegu in okrasite po lastnih željah.

Če hočete indijančke še izboljšati, jim dodajte še sveže jagode, maline ali kako drugo kislo sadje.

Preprosto in okusno.

Pa še hitro pripravljeno.
Za takšno kosilo potrebujete zgolj pol ure časa. Tik tak je pripravljeno.

Pa dober tek. :)

Medenjaki

Ko zapade prvi sneg, je čas za božično muziko in seveda medenjake.
Jaz sem poskrbela za testo, za vse ostalo so poskrbeli fantje. :)
Najhujši pekovski mojster pa je bil Arne, bi morali videti kako je vihtel valjar.

Sneg smo sicer čakali cel dan, izdelali smo celo tebelo, s pomočjo katere smo natančno predvideli kdaj bomo med dežjem zagledali prve snežinke.
Ampak žal je pri snežinkah tudi ostalo, za sneg smo morali danes višje.
Šli smo kar na parcelo in se spet spomnili, zakaj hočemo imeti hišo prav tam.

Po moje sem to že stokrat napisala, ampak upam, da naslednje leto pa res.
Da ne pride spet kaj vmes.

Držite pesti!

Lešnikova krema

Ko mačke ni doma, miškoti delajo evrokrem. :)

Ko smo začeli brati etikete na hrani, smo hitro ugotovili, da evrokremi, ki jih oh in sploh radi mažemo na kruh, niso niti približno dobri za naše telo. Pol stekleničke olja, druge pol stekleničke sladkorja in nekaj malega mleka v prahu in lešnikov.

Zato smo izumili kar svojega, ki je izredno preprost za pripravo, odličnega okusa in ga lahko še dolgo hranimo v hladilniku (sigurno ga prej zmanjka, kot se pokvari.) :)

Kako? Tako.
Sestavine vedno odmerjamo malce čez palce, tako da okus ni dvakrat povsem enak, je pa vsakokrat dober. :)

Torej kakih 200 g lešnikov prepražimo na srednjem ognju, jih zavijemo v mokro krpo, da jim odstranimo rjavo lupinico.
Nato jih dobro zmiksamo, tako dobro, da nastane pasta.
Medtem ko mešamo, na bain marie stopimo črno čokolado (70% ali več). Da se izognemo nepotrebnim žrtvam (torej, čokoladi, ki ostane na stenah mikserja) vse skupaj pretresemo v posodico, v kateri bomo hranili namaz. Dodamo še žličko kokosovega olja in vrečko vanilinega sladkorja. Če imate rajši bolj sladko kremo, lahko dodate še sladkor po želji.

Pa dober tek... mmm jaz jo ravnokar, kar na žlico. :)

Domače sladice

Letos imamo veliko sreče s sadjem. 

Veliko se ga da dobiti in seveda ga je treba pametno porabiti.

Najprej smo pripravili marelično marmelado.

Iz borovnic smo pripravili tortico, sladoled in štruklje pa še nekaj jih je ostalo za v zamrzovalnik.

Iz malin sladoled in marmelado.

Zdaj čakamo še na pošiljko sočnih vipavskih breskev.

Mmmm potem pa lahko počasi pride jesen. (Ampak res počasi, tale vročina je v Beli prav prijetna.)

Melancani pizza

Ko sem našla tole, ne prav posrečeno, fotko v arhivu so se mi kar sline pocedile.
Namesto testa so melancani, malce pokapani z olivnim oljem,
čez pa paradižnikova omaka, origano in malo sira.
Za nekaj minut v pečico, da se sirček zabrbota in to je to.

Kar zdaj bi si šla pripraviti še eno dozo. Mogoče za večerjo!

Špageti

Kamr češ se postavi, makajuni so najboljša hrana, za kosilo ali za večerjo.
Pa še zabavni.
Manj zabavno je pospravljanje po večerji.
Ajaja, to pa že komaj čakam, da se mulci naučijo malce manj packati.


Tega sicer ni na fotki, ampak ravno včeraj smo si jih privoščili aglio olio. (Za otroke nepekoče, za naju pa kar pekoča omaka, ki jo je pripravil Miha.)
Mmm kako je pa to dobro. Največ kar lahko dobiš v tako kratkem času.

Glavni kuhar

Gorje mi, če uporabim kako aparaturo, ne da bi poklicala njega, da pritisne gumb on/off.

Berem: Etika v kuhinji

V zadnjem času je na področju prehrane postalo pravo bojišče.

Toliko enih diet, toliko enih smernic, toliko enih priporočil in toliko odločitev.

Pogovori o hrani gredo že skoraj z roko v roki s pogovori o politiki in veri.
Najbolje se jim je izogniti, kajti skoraj zagotovo imate s sogovornikom nasprotujoča si mnenja.

Vsem nam je jasno, da prehrana, ki se je poslužuje večina zahodnjakov in ki jo s svojimi neštetimi policami v neštetih trgovinah podpira potrošništvo to vsekakor ni. Debelost in bolezni so navkljub neštetim zdravilom (ki so del problema!?) na vrhuncu. V iskanju pravilne "zdrave" prehrane, pa naletimo na nemalo različnih mnenj.

Predvsem sta trenutno aktualni dve struji. Paleo, ki zagovarja "čisto" nepredelano hrano, ki temelji na rastlinah in na živalskih beljakovinah in NIČ ogljikovih hidratih. In veganska, ki nasprotno temelji na rastlinah, žitaricah ter stročnicah kot vir beljakovinah in NIČ živalskega izvora, no tudi "zdravi" vegani seveda izbirajo med "čistimi" sestavinami. 

Jaz osebno sem bila vedno bolj za nekaj vmes. Vsega po malem. Čim manj predelano.
Od teorij, ki sem jih prebrala, sem še najbolj verjela Montignacu, ki stavi na živila z nizkim glikemičnim indeksom, kar je tudi sicer postalo pravilo, ki ga vsi zagovarjajo.

Potem sem najprej poskušala prebrati knjigo Paleorecept, ki je v teoretičnem delu delovala še kar prepričljivo a preveč detajlno neberljivo, da bi bila sposobna prebrati celo, vsaj ne za hobi. Ko pa sem preletela strani z recepti, me je povsem odbilo. Meso trikrat na dan? Yah right.
Me res hočejo prepričati, da so bili v paleolitiku sposobni ujeti toliko živali, da bi lahko jedli meso trikrat na dan? Ni šans. In da se v vsem tem času naše telo ni uspelo čisto nič prilagoditi na žitarice? Težko verjetno. Najbolj pa me je odbilo iz etičnega vidika. TUDI ČE, so se v paleolitiku res tako prehranjevali. Si mar lahko v dobi, ko na svetu živi toliko ljudi, kot jih prej v vsej zgodovini ni, lahko privoščimo jesti meso trikrat na dan? Bi rekla da ne.

Pravzaprav me je branje Paleorecepta in še nekaterih drugih knjig pripeljalo do tega, da sem veliko razmišljala o mesu, o množični pridelavi mesa.
Razmišljal sem o ubijanju živali, ki jih pojemo in o tem, da če jih že jemo, da bi bilo prav, da smo vsaj zraven, ko jih nekdo za nas ubije, če je že ne ubijemo sami, ne pa da kupimo zrezek v plastični posodi, ki nas niti ne spominja na žival.


Kot odgovor, na svoja vprašanja, pa sem pred kratkim v knjižnici naletela na tole drobno knjižico s pomenljivim naslovom, ki me je kar privlekla nase.

Knjižica na 44 mini straneh odgovori na vsa vprašanja, zakaj ni prav, da jemo živali in ostale jedi živalskega izvora. Kratko, jedrnato, preprosto.
Na naslednjih 100 straneh pa avtorja odgovorita še na 40 vprašanj in pomislekov, ki jih vegani dobijo s strani vsejedcev glede veganstva in veganske prehrane.

Mene je prepričala.
Ne bom rekla, da sem že kar vegan, ali da bom kadarkoli vegan.
Čeprav se mi živali v teoriji smilijo, pa žal, ko vidim meso, še vedno vidim le zrezek. In žal ga še vedno lahko pojem. Moram pa reči, da vedno težje in z manj veselja. Še več težav imam z odpovedovanju ostalih živil. Siru in jajcem.

Si bom pa najprej kupila tole knjižico in se vedno znova vračala k branju.
Nisem še in ne vem če bom kdajkoli (upam da ja) pripravljena za vekomaj reči NE svojim najljubšim jedem, "comfort foodu" iz otroštva. Goveji juhici, lazanji, občasnemu dobremu zrezku. Jajčku na oko, mmmm siru? Ne vem. Se pa že (in se še bom) močno trudim najti čimveč okusnih veganskih jedi, ki bodo čim pogosteje nadomestile "tradicionalne" jedi na naših krožnikih. Ne zaradi zdravja, ne zato ker ne bi marali mesa.

Zato ker si tega ne zaslužijo, živali, zato ker si tega ne zasluži naš planet, in ker si, kot del kroga, tega ne zaslužimo mi in niti naši zanamci.

Moram vam posredovati nekaj informacij, ki naredile vtis name.
Nekaj sem prepisala, nekaj sem skrajšala. Bistvo  upam, da je ostalo.

 *Uvod:
 "Ljudje pojedo gromozansko veliko živali. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) človeštvo vsako leto ubije več kot 57 milijard živali za hrano. Milijarda je tisoč milijonov. Ta številka ne vključuje pojedenih rib in drugih vodnih živali. Ocenjujejo, da je teh najman  še dodaten bilijon. Bilijon je milijon milijonov. To pomeni nepredstavljivo veliko trpljenja in smrti. 
  Če ste podobni večini ljudi, imate radi živali. Morda se imate celo za "ljubitelja živali". A verjetno tudi jeste meso, mlečne izdelke, jajca in druga živila živalskega izvora.
  Razmišljali ste o tem in težilo vas je. Slutite, da vzreja in klanje živali potekata dokaj brutalno in niste prepričani, kako bi se morali odzvati."...(str 13)

Avtorja ne zagovarjata živalskih pravic na splošno, niti ne zagovarjata ideje, da so z moralnega gledišča ljudje in živali enako vredni. Osredotočata pa se na dve načeli, povsod sprejeti normi, ki jih vsi že tako sprejemamo in za kateri trdita, da sta zadosten razlog, da prehranjevanje z živili živalskega izbora ni opravičljivo.

"Človekova moralna obveza je, da živalim ne povzroča nepotrebnega trpljenja." Trpljenje, povzročeno zgolj zaradi užitka, zabave ali priročnosti, je po definiciji nepotrebno.
in
"Čeprav so živali pomembne v moralnem smislu, so ljudje pomembnejši."  V neogibnem konfliktu med interesi človeka in živali, damo prednost interesom človeka.


*Meso. Potreba ali užitek?

Spomnita nas na dogodek, ki se je zgodil, pred leti v Ameriki, ko je bil igralec ameriškega nogometa, Michael Vick obtožen financiranja in sodelovanja v pasjih bojih in na to, kako jezna je bila, in je še vedno, javnost.
Ker so psi trpeli in umirali, zato, ker mu je opazovanje psov med boji prinašalo zadovoljstvo.
Čeprav marsikdo tudi verjame, da je sprejemljivo udariti psa, ki je pomočil preprogo, se vsi strinjamo, da je pretepanje psa iz užitka moralno zgrešeno.
Prav zato je javnost nasprotovala njegovemu ravnanje; Vick namreč ni imel tehtnega razloga za svoje početje. Med njim in psi ni bilo nikakršnega konflikta in trpljenje, ki ga je povzročal je bilo popolnoma nepotrebno.

    "Nihče ne dvomi, da uporaba živali za prehrano celo v najboljših okoliščinah povzroča znatno trpljenje in neogibno tudi ubijanje živali. Čeprav mnogi med nami mislijo, da v mlekarski industriji in v proizvodnji jajc ni potrebno ubijanje živali, to ne drži.

    Nihče ne trdi, da je z medicinskega vidika treba jesti živila živalskega izvora. Izjemno konzervativna Akademija za prehrano in dietetiko je zapisala:
     Stališče Ameriškega združenja za dietetiko je, da so primerno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja, vključno z vegansko prehrano, zdrave in prehransko ustrezne, ter da lahko pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezni. Ustrezno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih , tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter športnike.
    Tudi vedno več zdravnikov poudarja, da živila živalskega izbora v resnici škodijo zdravju ljudi...
... če se strinjate glede škodljivosti prehranjevanja z živili živalskega izvora ali ne, gotovo ni argumentov za trditev, da so živila živalskega izbora potrebna za optimalno zdravje. Se pravi, tudi če ne verjamete, da boste bolj zdravi ob razumno sestavljeni veganski prehrani, ni razumno verjeti, da boste manj zdravi. " (str. 24-26 Težava: Vsi smo Michael Vick)

 *Okolje:
Obstaja tudi splošno soglasje, da je živinoreja okoljska katastrofa. Čeprav se ocene škode razlikujejo, predelava živil živalskega izbora nedvomno neučinkovito izkorišča rastlinske beljakovine, kajti živali morajo zaužiti mnogo kilogramov žita ali druge krme, da bi nastal en kilogram mesa.

Za pridelavo enega kilograma govedine je potrebnih 13 kg žit ali 30 kg druge krme; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita ali 30 kg druge krme, za 1 kg svinjine 5,9 kg žita, za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita, za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita. Živina v ZDA poje sedemkrat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA in bi zadoščala za prehrano 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo izključno z rastlinami.

Živinoreja prispeva v ozračje več toplogrednih plinov, kot izgorevanje fosilnih goriv za transport. Worldwatch Institute ocenjuje, da živinoreja proizvede 51 odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človeških dejavnosti.
V obratih masovne živinoreje vsako leto nastane 1.37 milijard ton trdne snovi živalskih iztrebkov (to je 130 krat več od količine človeških iztrebkov, ki letno nastanejo v ZDA).

Krmi in vodi za piščance, krave in prašiče rutinsko dodajajo antibiotike. S tem pospešujejo rast živali in preprečujejo okužbe, ki bi jih sicer povzročili pomanjkljiva higiena in intenzivna reja z veliko gostoto živali v zaprtih prostorih. Osemdeset odstotkov vseh proizvedenih antibiotikov konča v živalski krmi.

Živinoreja je odgovorna tudi za onesnaževanje voda, krčenje gozdov, erozijo prsti in še celo vrsto negativnih učinkov na okolje. Tudi pri tej temi lahko oporekate nekaterim podrobnostim, vendar nihče ne more verodostojno zanikati, da živinoreja na koncu koncev negativno vpliva na okolje.

Katero je najboljše opravičilo za povzročanje trpljenja 57 milijardam kopenskih živali in najmanj bilijonu vodnih, glede na dejstvo, da nam ni treba jesti živali iz prehranskih razlogov, in da je rezultat tega početja ekološko opustošenje?

Živila živalskega izvora so okusna.
Uživanje živil živalskega izbora je praktično. Je navada.

V čem točno se torej uživanje živil živalskega izbora razlikuje od organiziranja pasjih bojev?
V ničemer.....

*Z moralnega gledišča ni razlike med mesom in drugimi živili živalskega izvora
Sprašujete se, kaj je narobe z jajci, mlekom in mlečnimi izdelki (sirom, jogurtom, sladoledom)? Pri proizvodnji teh izdelkov ne ubijajo živali.

Ta predstava je zelo razžirjena a kljub temu napačna. Trpijo tudi živali, ki jih uporabljajo za pridobianje mleka in jajc, in zakoljejo jih prav tako kot tiste, ki jih gojijo samo za meso.
Ljudje na splošno verjamejo, da krave "samodejno" proizvajajo mleko in da jim z molžo delamo veliko uslugo Vendar to ne drži, saj morajo najprej postati breje. Vsako leto jih umetno, nasilno oplodijo, zato da imajo ves čas mleko. Če mi popijemo mleko, ga zmanjka za teličke, katerim je namenjeno. Na novo skotene teličke hitro ločijo od mater - včasih takoj, sicer pa največ dan ali dva po skotitvi. Ni človeka, ki bi resno trdil, da to ne povzroča stiske tako materi kot mladičku. Mnoge telice bodo postale krave molznice (hranijo jih z umetnimi pripravki, da ne potrebujejo materinega mleka) preostale telie in vse june pa začnejo rediti "za meso". (str 35- 36)

Na to nam odgovorita še na mnogo "Ampak", ki se nam porajajo
Ampak... odkod dobite beljakovine?
Ampak... ali bom dobil zadosti železa če ne bom jedel mesa?
Ampak... ali bom dobil zadosti kalcija, če ne bom užival mleka in drugih mlečnih izdelkov?
Ampak... slišal sem za nekoga, ki je zbolel, ko je nehal jesti živila živalskega izvora?
Ampak... ali ni "naravno" jesti živila živalskega izvora?
Ampak... kaj če bi bil na smrt sestradan na samotnemu otoku?
Ampak... kaj če bi bolje ravnali z živalmi, ki jih gojimo za hrano?
Ampak... ali ne bi bilo potrebno najprej poskrbeti za človekove pravice?
Ampak... kaj pa rastline?
Ampak... prehranjevanje z živili živalskega izvora je tradicija
Ampak... ljudje smo na vrhu prehranjevalne verige
Ampak... živali jedo druge živali
Ampak... res se ne bi mogel odpovedati svoji najljubši jedi (!!!)
Ampak... prestar sem za spremembo....


Ah pa tako preprosto je bilo. Zdaj pa to.

Ideja: Slivovi cmoki

Z vami bom delila idejo, ki ste jo verjetno že vsi pogruntali, le jaz sem rabila sto let, da so moji možgančki priklikali do sem.

Med počitnicami so si fantje zaželeli slivovih cmokov za kosilo, ki jih sicer zelo rada jem, malo manj rada pa pripravljam. Zdi se mi preveč zamudno in pacasto.
Najprej priraviti testo, ga razvaljati, razrezati, napolniti, oblikovati cmoke in še najslabši del, tisto pacasto testo spraviti s podlage, ne da bi pri tem uničil viledo ali dve.

No tokrat me je po nevemkaterem naključju spreletelo, da sem pa že kdaj videla kako kitajčki pripravljajo cmočke.
Testo zajamejo v roke, jih napolnijo in zaprejo.
Se mi je zdelo, da bi se to dalo tudi s slivovimi narediti.

Za izdelavo cele doze cmokov sem rabila ravno toliko časa, koliko je rabila voda v loncu, da je zavrela. Nikamor se mi niso lepili, popali in copali. In razen nekaj malega raztresene moke, mi ni bilo treba pospravljati nič. In to je glavno. Pa še spustil ni niti eden.

Zna biti, da bodo zdaj pogosteje na jedilniku. :)

Poslastica dneva: Solata iz gomolja zelene

V zadnjem času sem prebrala kar precej "tekaških" knjig in na koncu koncev se vse končajo pri hrani.
Vegansko, vegetarjansko ali paleo? Vsega po malo? Kaj je zdaj prav.
Seveda imam svoje  mnenje, ampak zdajle ne bi o tem.
Kar pa sem opazila je, da se vse strinjajo, da zelenjava je dobra. In hitro lahko ugotovimo, da zelenjave jemo premalo. Razen redkih izjem, vsi. Ne glede na to za kaj smo se opredelili.

No jaz sem se predvsem odločila, da močno povečam količine zelenjave, ki jo pri nas pripravljamo.
Sploh se vedno bolj izogibam mesu, predvsem ker sem ugotovila, da mulci jedo meso vsak dan v tednu že v vrtcu oziroma šoli in se mi zdi, da je to več kot preveč mesa, če ga pa še jaz pripravim za večerjo smo pa že krepko čez dnevno dozo. Sploh glede na to, kako se živali vzrejajo.

Kakorkoli že tale zelenjavna večerja se mi je izredno posrečila.
Pogoj pa je, da imate radi zeleno. Jaz sem jo do tega recepta prebavljala le pogojno. Vsake toliko.
V goveji juhi je sicer obvezna sestavina, a jo ob koncu kuhanja poberem ven. Takole surova v solati pa je yummy.

Recept:
Srednje velik gomolj zelene. Olupljen. Nariban.
1 velika (ena in pol)  čvrsta, sladka hurška. Naribana.
Sok ene limone
Žlica hrena.

That's it.

Porcija je bila seveda precej večja kot je na fotki, le fotogenično ni bilo.