Tekaški dnevnik

No, pa smo ga dočakali. Le še nekaj dni aktivnega počitka je pred nami, potem pa gre zares.

Priprave so bile dolge, včasih mučne, včasih prijetne, včasih boleče ampak zmogle smo in ker se v zadnjem mesecu količina teka pošteno zmanjšuje me je že kar malce strah ali sploh še zmorem.

Tri tedne pred maratonom sem končno zbrala voljo in se šla usesti v čakalnico k osebni zdravnici, pokazati ji bolečo mišico. Ugotovila je, da kaj resnega ni, morda le rahlo nacefrana mišica in mi je predpisala 10 terapij z ultrazvokom. To se je včeraj zaključilo. V petek si privoščim še masažo nog.

Od septembra naprej imamo v Idriji tekaške treninge pod vodstvom Romana Kejžarja. Poskušala sem se ga udeležiti kolikor pogosto sem se mogla saj je res super, povsem drugače kot samostojni treningi. Opravimo vse tisto, česar sami ponavadi ne počnemo. Ogrevanje, strečing, intervale, tekaško abecedo, pa sploh ni težko ker nas je toliko klepetulj na kupu.

Tik pred maratonom se pojavlja kar nekaj skrbi. Tisti "ali bom sploh zmogla" se pridružuje še skrb zaradi dotrajanih copatov. Prepozno sem ugotovila, da jim bije zadnja ura. Prsti so že izdolbli drobno luknjico skozi blago, peta je že prebila opetnik in tudi podplati niso več tako prožni kot so bili. Roman pravi, naj ne reskiram z novimi copati, saj sem teh že navajena in naj tudi ne lepim nog z obliži, ker bo le še slabše. Upam, da zdržijo do cilja. Potem bo pa treba iti v šoping. Nujno.

Da maratonski tek ni več poceni špas priča tudi vrečka "dobrot", ki sem jih včaraj prinesla iz trgovine. Gora gelov, Isostarjeve sem si izbrala, ki so z koščki sadja še najbolj podobni pravi hrani. Pa energijske tablete, magnezijev napitek, izotonični napitek za med tekom (razmišljam, da bi tekla z bidonom za pasom, ker pitje iz plastičnih lončkov mi ne gre najbolje od rok, pa še piješ lahko ko ti paše. Je pa obremenitev. Izkušeni tekači, kaj svetujete?) 

Največjo skrb pa predstavlja vreme. Najnovejša napoved je sicer rahlo boljša. Ampak dežja, tega me je pa od vsega najbolj strah. Sploh v kombinaciji z mrzlim vremenom. Z pelerinami sem se oborožila, a srčno upam, da je ne bom potrebovala. Ker v dežju in mrazu pa ne vem če bom zbrala dovolj trme in zavila še v drugi krog.

Zdaj pa samo še tri dni počitka in polnjenja glikogenskih zalog. Ogljikovih hidratov kolikor jih zmoremo pojesti. Po Kežarjevih besedah je idealno, da se zredimo za kaka 2 kilograma. Fino. Upajmo, da bosta šla vsaj po maratonu nazaj dol. Glede na to, da sem itak še vedno v plusu.

V glavnem... držite pesti. Lahko od doma, še bolj pa vas bomo veseli ob ali na progi. Se vidimo!

Jutranja megla pred tekom

Po zadnjem skupnem treningu.

Dobrote