Breskova marmelada iz pečice

Pretekli teden mi je prijateljica nekje z Vipavskega pripeljala (in nabrala) gajbico čudovitih, drobnih, sladkih breskev.
Odločila sem se, da iz njih napravim marmelado. Ko sem brskala za recepti, mi ni bil noben najbolj všeč, zato sem se odločila, da jih pripravim po svoje.

Odločila sem se, da pripravim dve različici, eno z ingverjem in cimetom, ter drugo z burbonsko vaniljo.

Marmelado sem pripravila iz približno 8 kilogramov breskev.
Ker sem jih uporabila z olupkom vred, sem jih prej dobro namočila, da bi jih očistila.
Potem sem jih razkoščičila in razrezala na krhlje ter razdelila na dva pladnja.
Med oba pladnja sem razdelila približno 1,5 kg sladkorja. Ker so bile breskve res lepo zrele in sladke, bi ga komot uporabila manj ali ga v celoti izpustila. Žal sem to ugotovila šele post festum, ampak tudi tako ni preveč, preveč sladka, le lahko bi bila tudi manj.
V prvi pladenj sem dala čž mletega cimeta in žlico čž mletega ingverja.
V drugi pladenj pa sem dodala strok burbonske vanilje, ki sem ga prej seveda odprla.

Potem sem vse skupaj pekla v pečici na 200°C. Vmes sem nekajkrat premešala, in občasno pobrala ven nekaj tekočine, ki se je nabrala. Upala sem, da se bo tako marmelada dovolj zgostila, da mi je ne bo potrebno miksati in bodo ostali koščki breskev. Po kakih dveh urah pečenja sem ugotovila, da jo bo vendar potrebno vsaj malce zmiksati, (breskve niso razpadle tako kot to naredijo češplje) in da bi lahko v tem primeru prenehala s pečenjem že kako uro prej. Vode, ki sem jo odlila vseeno nisem prilila nazaj ampak jo bom uporabila kot sok za mešanje z vodo. Marmelado sem vseeno zmiksala samo na pol, da so še vedno ostali koščki, vaniljev strok sem pred miksanjem seveda odstranila.

Po pečenju sem jo nadevala v steklene kozarce in jih z pokrovom navzdol postavila v še toplo pečico ter jih tako pustila čez noč. Zjutraj pa sem jih še zavila v deko. Upam, da bodo zržali, dokler jih ne pokončamo. :)

Marmela je po mojem okusu odlična, začimbe ji odlično pristojijo, saj je breskova marmelada brez začimb precej dolgočasna. Predvsem tista z vaniljo se mi dopade. Njam, njam...

O tem kakšno sem naredila pečico in kako sem zadimila celo stanovanje pa raje ne bom. Samo toliko v opozorilo: pazite, da pladenj ne bo preveč poln ker sicer karamelizirani sladkor teče čez in povsem zasvinja pečico in posledično še celo kuhinjo.