Vse najboljše Arne

Že res, da je od tega že skoraj dva tedna.
A kaj ko pri nas vse bolj dolgo traja. :)

Tokrat sem si prihranila nekaj dela in sem torto prepustila prijateljici Darji, ki je svoje delo odlično opravila. Na torti je bil seveda Arnejev zaščitni znak, helikopter.

Kako ponosen je bil na svojih pet minut pod žarometi. Prav poznalo se mu je, da je kar odrasel v tistih trenutkih. Kaj ti že naslednji dan se je začel zapletati v pogovor z nami. Izvrstno je pokazal kaj vse že razume. Kimal je in kimal in nam prinesel vse kar smo mu naročili. Od kaljice do čevljev. Pa še pomivalni stroj je pomagal naložiti.

Reneju gre "zahvala", da je malce podaljšal naše druženje, saj je z 40,4 vročine v ponedeljek pristal v pediatrični kliniki s sumom na pljučnico, ki pa se je na koncu izkazala le za zoprno virozo. In tako se lahko ta teden še skupaj crkljamo. Seveda je veliko joka, ker sta oba pribljižno enako ljubosumna, zelo. Ni dovolj da mi sedita vsak na enem kolenu, še kdo je bližje je pomembno. Na srečo vsaj hrana pripomore k boljši volji obeh.

Ampak prihodnji teden. O to bo enega joka in stoka. Se že veselim.

Te družinske fotografije moram enkrat spraviti na kup, ker imamo enako postavitev že od Enejevega prvega rojstnega dne. Bo zanimivo videti razvoj.

Arnejeva najljubša igrača, ki jo je Rene dobil na Korziki. 

Prijateljčki v boju za svečko. :)