Arne, 1,5 leta

Naš trenutni blondinec (ja vsi trije so bili taki pri taki starosti), je že krepko zrasel.
86 cm so mu namerili in 11,5 kg, če se najprej ustavimo pri statistiki fizionomije telesa.

Kar se tiče ostalega razvoja, pa je postal pravo čebljalo malo.
Ves čas nam nekaj pripoveduje in nekaj malega celo že razumemo.

Avo - halo
Wawa - hvala
Enej - je beseda, ki jo najbolje obvlada.
Mama - je beseda, ki jo uporablja kar vse povprek
Ene - Rene
Ane - reče sebi
Tata - starata,
Je-je - žejen. To je vedno.
Mam-mam - Razumljivo
Ti - ti - ptiček, mravljinček (ki jih z velikim veseljem pomendra)
Ga-ga - Ribaracarak. :)
Atov - avto
Nono, Aja, Nona
To-to - Motor
Wow-wow, Miijaw.
Do-do - voda
de- de - sladoled
babo - milni mehurčki
Doda - duda
Nina,
Pa - pa - pozdravi vsakogar ki ga sreča. Ženskam pomaha, starim dedcem pa zamahne z roko nad glavo, kot kak kamerad. :)
Ta-ta - krtačka za umivanje zob, ki si jih nadvse rad ščetka.
Ka-kau - vsakič ko gre Rene na wc, gre za njim in mora nujno tudi on na školjko ali kahljico.
Običajno v njej tudi kaj pusti. In takrat seveda sledi:
Bavo!   Ko ga pustimo brez pleničke pa pušča lužice povsod. Takrat pri uporabi te besedice ni tako zelo dosleden.
Ni-ni, ob tem vedno maha z rokami
Tuu, tuu, ko nekaj zahteva zase,

Pravijo, da znajo ta mlajši dobro poskrbeti zase in pri Arneju to vsekakor drži. Rene se kar v kepo stisne, če se mu preveč približa. In nemalokrat nam pusti kak odtis zob na koži ali še malo globlje. Tudi buška od kake pospešeno leteče igrače ni nenavaden pojav, ko se malček razjezi. Takrat bi ga najraje kam zaprli, a ko se se pomiri, je spet tak cukrček, da bi ga pojedli.

Ko nas je Rene že malce razvadil s svojo pedantnostjo, ko se je moral v vrtcu v celem letu le dvakrat preobleči v rezervna oblačila, je tale njegovo popolno nasprotje. Če polije samo en kozarec vode med enim obrokom, je to že uspeh. Ponavadi vse frči okoli njega. Razbitih kozarcev sploh ne štejemo več in vedno bi rabili še kako dodatno roko, da bi lovili predmete okoli njega.

Zdravje, hja, s tem ima od noric naprej kar nekaj težav. Ali so krive norice, ali kaj drugega ne vem, ampak vsak mesec morava nujno za en dan (in običajno še noč) na obisk na infekcijsko ali pediatrično. Simptomi so vedno podobni in vedno enako strašljivi, plitko in hitro dihanje in še kaj za zraven. V bolnici se potem odločijo s katerim -itisom naju bodo odpremili domov. Upam, da je to le faza in nam ne bo delalo sivih las še naprej, sploh ne po septembru, ko nastopi vrtec.

Tudi posluh ima dober. Pogosto ga zalotimo kako "prepeva" kako znano melodijo.

Aja, pa na fovšijo ne smemo pozabiti. Mama je moja pravi! Rene, dojenčki, prste stran, sicer bo joj.
Verjetno bi bilo bolje, če se ne bi več dojila. Ampak to nama nekako ne uspeva. Občasno je že videti, da sva zaključila. Tudi po dva dni sva bila že brez. Potem pa pride dan, ko bi bil spet nenehno priklopljen. Počasi bova sicer vseeno končala, mislim, da imam dovolj, samo še prepričam ga, da ima tudi on dovolj. :)