Končno doma

Tudi za odhod domov si je Arne prav po adrenalinsko izbral enega najbolj katastrofalnih dni ever.
Malce sem se že bala da bomo morali za pot domov izbrati kako alternativno prevozno sredstvo. Pasjo vprego, krplje, drsalke, Oskar je predlagal bob. Zjutraj, ko sem čakala na odločitev zdravnikov "odhod domov da ali ne", skoraj nisem vedela kaj si bolj želim. Oditi ali ostati.

Kot se je izkazalo je bila, v nasprotju z soboto in nedeljo, cesta že lepo prevozna, vseeno pa so nam prizori, ki smo jih opazovali ob poti dih jemajoči in grozljivi.
Vrhnika in Logatec sta bila prekrita z ledom. Telefonski in Električni kabli so bili vsi povsem zaledeneli, potrgani, stebri polomljeni. Drevesa so bila praktično vsa polomljena. Pokrajina je bila povsem spremenjena.

V Logatcu smo srečali še konvoj Avstrijskih gasilcev, ki so z ogromnimi agregati in težko mehanizacijo prišli na pomoč našim gasilcem, vojakom, civilni zaščiti in ostalim prostovoljcem, ki so bili že nekaj dni nenehno na terenu in jim tudi tri dni po tem, še kar ne zmanjka dela.

Pot iz Logatca do Idrije je bila sicer lep prevozna ampak prav nič prijetna z vsemi drevesi in vejami, ki so se vsa odeta v žled sklanjala nad cesto in grozila, da se bodo vsak čas prevrnila na cesto. Kamen mi je padel od srca, ko smo končno pripeljali v Idrijo, ki je na srečo ušla najhujšemu. Edino kar nam primanjkuje je Simobilov signal. Elektriko in kurjavo na srečo imamo.

Doma pa nas je pričakala topla dobrodošlica. Tita in Monika sta poskrbele, da je cela Idrijsko-Cerkljanska regija vedela, da smo prišli domov.  :) Hvala vama punci!!! Kaj bo šele pri ta četrtem, ko sta že zdaj okrancljali celo Faro. :) Enej, Rene in Stara mama pa so okrasili stanovanje. :) Res lepo. :)