Postna spoved, teden 1

Prvi teden mojega posta je mimo in prišla sem do prvih spoznanj glede le-tega.

Prvo postno jutranja kavo sem srknila, brž ugotovila, da ima okus po blatni luži pred blokom in jo še isti hip zlila v lijak. Ne, kava s sojinim mlekom ni kava z mlekom. Je pa kava brez mleka kar naenkrat postala strašno dobra. Le prehitro je zmanjka.

Zaobljube mi pašejo. Sploh ne znam določiti komu sem se zaobljubila, recimo da postu samemu, a mi paše. Ne grešim, niti nimam želje po tem, da bi. Danes zjutraj sem jedla kruh in med, pa sem si zaželela šalco mleka zraven. Ampak me je takoj minilo. Brez trpljenja. Zakaj pa se ne morem zaobljubiti samo sebi, pa shujšat tistih presnetih 5 kil, le zakaj? Jebelacesta!

Aja, ko smo ravno pri hujšanju, ja, računala sem, da bom zaradi brezmlečne in brezjajčne dijete kako kilco shujšala. Pa se bojim, da iz te moke ne bo kruha, ker je kruh preprosto predober. Ko bi vi samo vedeli koliko dobrih stvari je, ki niso iz jajc in iz mleka. Palačinke brez mleka in jajc, ki mi jih je spekla Monika in sem se jih nažrla, da mi je bilo slabo. Mlečni riž iz basmati riža in kokosovim mlekom namesto mleka. Njama. Sadno zelenjavni smutiji za zajtrk z doma pripravljenim riževim mlekom, v teh je celo sojino mleko prebavljivo. Domač kruh pa marmelada ali med. Za kosilo pa divji riž s porom in špinačo ter malo sojine omake, pogača s porom, cel kup zelenjavnih juhic, solatke s tuno, pa polenta z golažem. Tako kuham za celo družino,  takrat ko so doma, pa sploh ne vedo kaj jih je doletelo.

Mika me, da bi opustila še meso, vsekakor pa zmanjšala. Ravno prav sem v tem času začela brati še Scotta Jureka: "Jej in teci" in sem se pustila navdahniti veganstvu. Pa še take fine recepte ima za veganske jedi.

Malce sem pa tudi goljufala ane, oz. nisem preveč komplicirala. V petek smo po celem dnevu dela in pohajanja po Ljubljani zvečer strašno lačni zavili še v McD. Sem se spomnila naročiti Beef Wrap brez majoneze, da bi povprašala še po siru, se pa nisem spomnila in nisem pomislila nanj, dokler nisem začutila okusa v ustih. Seveda sem sendvič vseeno pojedla. Ker stran metat je pa še slabše kot grešiti na postu. Pa nekaj belega kruha sem tudi pojedla na smučanju, čeprav vem, da se v njem najde tudi nekaj mleka. Ampak nisem hotela komplicirati.

Ugotovila sem, da je največja težava postenja ta, da jedi, ki se jim odrekaš zamenjaš z nezdravimi jedmi. Ker najbolj enostavno je vzeti pomfri namesto sendviča ali čips namesto nečesa sladkega. Sploh ko si nekje na neznanem terenu in lačen. To pa ni moj namen.

Me prav zanima, ali mi bo v prihodnjem tednu začelo primanjkovati lahktoze ali pa mi bo uspelo najti še dovolj preprostih receptov za okusne jedi. Pustimo se presenetiti.