Drugo jutro smo se zbudili v čudovit sončen dan in odločili smo se, da odpešačimo do koče na Tromeji. Ta je bila tista, ki je tako izmučila Eneja. Ko smo bili na vrhu, nam je bilo žal, da se nismo z avtom zapeljali nekoliko više in se potem povzpeli prav do vrha. No, pa naslednjič. Pot je bila luštna, Enej je šel ko srnica, le komarji so bili v nižjih delih prav nesramni. Še srajco si je izbral prav primerno za pohod. Podobno tako je imela moja mama ko je šla na Mount Blanc še pred mojimi časi. Ane, mama?
Po popoldanskem spancu pa smo se zapeljali še do Kranjske gore in si privoščili vožnjo na letnih sankah. Škoda da nas je že preganjalo grmenje izza hribov, ker po eni vožnji ravno ugotoviš kako in kaj. Smo hoteli ponoviti še enkrat pred odhodom pa proga ni obratovala. Očitno je akcija samo med vikendom.
 |
| Jutranji pogled z balkona |
 |
| S strumnim korakom naprej |
 |
| "Kataluckanje" po mehi, z mahom pomešani travi. |
 |
| Dokaz |
 |
| Lepotca moja |
 |
| Standardni počitniški problem, kako naprava deluje? |
Odlično! Mi se na Tromejo družinsko še nismo podali, je bil pa to eden od dveh hribčkov, kamor smo redno zahajali s starši. Drugi je bil Golica. In tretja redna destinacija - Tamar. Še danes se mi pot do koče vleče, ker sem tja vedno šla z ljudmi, ki so vso pot tarnali, da je dolga:)
OdgovoriIzbrišiSankanje je pa vedno in povsod zakon. :)))
Standardni počitniški problem hehe:)
ooo spet krasne fotke in spet krasen izlet!
OdgovoriIzbrišiSi že beležim v seznam destinacij, ki nas čakajo. Tromeja, torej :)
OdgovoriIzbriši