Algajola in okolica

Naslednji dan smo prvič izkoristili možnost pranja v kampu, kar nadvse priporočam, če potrujete dalj časa. Prihrenek prostora v avtu je veliko vreden. Pa še domov se je lepše vrniti, če nimaš potem še naslednje tri dni namenjene izključno pranju.

Tale kamp me je fajn nahecal. Očitno je bil tu "Algajolski trikotnik", ker mi je šlo čisto vse narobe. Najprej sem izgubila 6€ vreden žeton za pralni stroj, ki sem ga po dveh urah vztrajnega brskanja našla pod zadnjim zicem. Nato sta šla mulca pod tuš in sta pol ure veselo prepevala in se odmakala, ko sem šla osvežiti še jaz, pa je bilo kot v zoni somraka, nastlano z listjem, tekla pa je samo mrzla voda, da bi si najraje roko odgriznila. Naslednji dan sem jasno ugotovila, da so trije tuš placi in da sem se tuširala v opuščenem delu.
Ker smo navajeni, da je na Korziki povsod pitna voda, smo bili prvi dan neprijetno presenečeni, ko smo na sanitarijah opazili znak, da voda ni pitna in takoj ko sem šla po prvo in edino "šteko" vode, sem srečala po kampu vodnjake s pitno vodo. Štacuna pa hujša kot prfarski Merkator pred 20 leti. 20 artiklov na 40 kvadratih. Ok. pretiravam, ampak več kot 100 različnih artiklov pa res ni bilo.
Pa še daleč je bilo do plaže in še tirnice je bilo treba prečkati. Ampak plaža je bila pa lepa. Čista, nekoliko hladnejša voda in droben pesek vse naokoli.

Dopoldne smo preživeli na plaži, opoldne smo, tako kot vsak dan, prespali, nato pa smo se proti večeru odpravili na oglede. Najprej v Calvi, Columbovo mesto, ki nas je očaralo z urejenostjo in razgledi na marino, ter odličnim sladoledom. Nato pa še L'ille Rousse, kjer smo ravno prav ujeli sončni zahod in prejeli luštno novičko iz Idrije.

Čeprav sem na koncu ugotovila, da kamp le ni tako slab, kot je v začetku kazalo, sem se odločila, da v kamp z manj kot tremi zvezdicami pa res ne grem več.