Leto dokončanih projektov

No pa je mimo.

Kar napeto sem čakala, da je minilo. Dvapetnajsto.

Prav nič kaj zabavno in prijetno ni bilo.

Saj ne, da bi bilo kaj grozno narobe. Pravzaprav smo se imeli čisto lepo in imeli smo veliko sreče v nesreči.
Vse se je končalo le z polomljenimi kostmi, veliko bolniške, nekaj obiski bolnice.

Kar se mojega športanja tiče, je bilo celo nadpovprečno dobro, me zanima kdaj bo spet tako.

Letošnje gotovo ne. Ker letos imamo bolj konkretne načrte.
Dobesedno konkretne (concrete) in lesene.
Ker letos je leto, da končno zastavimo in dokončamo ta naš projekt HIŠA.

Službeno... meh. Včasih sem pri svojem delu res uživala.
Zdaj pa že kar nekaj časa ne več. Dovolj imam terena, dovolj imam telefona.
To je še en projekt, ki ga moram letos zaključiti. Projekt zamenjava službe, oziroma še raje, delovnega mesta. Ker v zavarovalništvu bi ostala.
Ampak nočem več terena in potrebujem URNIK in potrebujem službo, kjer ni potrebno biti 100% ves čas samoiniciativen in proaktiven. Ker trenutno nisem vsaj ne več kot 30%.

Plani so dobri, cilji so postavljeni. Izzivov bo nemalo, ampak ne bodo problemi. Izzivi bodo.
Tako smo se odločili.

Začeli smo ga odločno.
Prav vsi smo dočakali polnoč.
Prvega sem že dokončala prvi projekt. Kapo za Arneja, ki je dva meseca na pol izdelana čakala na pridne roke.
Potem sem šla pospravljati omare in klet.

Ker letos se ne dam.

Sreča, prosim, bodi na naši strani. Mi bomo pogumni in odločni.

Enako želim tudi vam!

Hiša Z, Biro Gašperič

Beremo: Pravljica o Luni

In to v slovenščini, italijanščini in v angleščini.

Ko sem se udeležila podjetniškega Start:up vikenda v Tehnološkem parku Nova Gorica, sem ob vsem pridobljenem znanju in informacijah spoznala tudi veliko zanimivih ljudi.
Ena od takih je zagotovo tudi Mojca bolj znana kot: MINI POLIGLOTINI.

Pred enim letom se je tudi sama udeležila Start:up vikenda, danes pa je že uspešna podjetnica.

Pripravila je namreč zelo zanimivo knjigo, s pomočjo katere se lahko že majhni otroci, na prijeten in zanimiv način, naučijo tujih jezikov.
Jaz sem si izbrala knjigo v zgoraj našteti kombinaciji, ponuja pa še tako v kombinaciji z nemščino in francoščino.

Zelo zanimivo pri knjigi je, da dobiš navodila za branje, glede na starost otroka, saj otroci različnih starosti tudi različno sprejemajo informacije.

Mojim fantom je zelo všeč. Enej že bere zgodbo in povezuje besede iz sestavkov v različnih jezikih. Pozna se že, da ima nekaj znanja angleščine že iz tečaja Helen Doron, ki ga je obiskoval, in nekaj znanja italijanščine, ki se jo uči pri krožku v šoli.

Z Arnejem in Renejem pa največkrat na ilustracijah iščemo živali in jih poimenujemo v različnih jezikih.

Ravno danes pa so MINI POLIGLOTINIobjavili tudi aplikacijo, ki pripomore še k zanimivejšemu raziskovanju. Tam najdete zvočne zapise pravljice in še marsikaj. Več o knjigi, o zgodnjem učenju jezikov in povezavo na aplikacijo najdete tu: KLIK MINI POLIGLOTINI Tudi za Dedka mraza še ni prepozno. :)

Jaz pa se ravnokar učim italijanščine tako kot meni najbolj ustreza: z gledanjem filma v italijanščini, poslušanjem pogovorov in branje podnapisov. Film ni glih bohvekej (ok, zanič je) ampak znanje pa srkam. Moram v kratkem spet Življenje je lepo pogledati.

Mala šola financ: Finančna varnost

Občutek varnost je v življenju vseh nas izredno pomemben.
Pridno zaklepamo vrata, kupujemo najbolj varne avtomobile in otroške sedeže.
Prav tako je pomembno, da poskrbimo za finančno varnost.

Kaj pa sploh je finančna varnost?

Pri "pozitivno usmerjenih poslovnežih" (saj veste, tisti, ki bi radi bili bogati), se pogosto sliši izraz:
"Finančna neodvisnost". "Kaj za vraga je to", boste rekli tisti, ki niste bili nikoli na predavanju Amwaya, Herbalajfa in podobnih ustanov.

Finančna neodvisnost je ideal, optimum. To je točka, ko imate toliko finančnih sredstev, da lahko brez dodatnega zaslužka živite z enakim standardom kot ga imate zdaj, do konca življenja.
To pa lahko storimo tako, da ali, zelo veliko zaslužimo, ali, zelo malo zapravimo.
Finančna neodvisnost je (vsaj v teoriji) bolj dosegljiva, starejši kot smo. Ko nimamo več zelo veliko pred seboj, smo pa že akumulirali nekaj imetja.

Mi smrtniki z običajnimi prihodki, ki komaj (če sploh) presegajo porabo, pa moramo a finančno varnost poskrbeti drugače.

Tu pa se potem ločimo na več vej, ki jih moramo tudi obravnavati ločeno.

Prvo je finančna varnost v primeru bolezni, nezgode, smrti, ki se nam lahko zgodi z danes na jutri.
Drugo je finančna varnost v primeru izgube prihodka.
Tretje pa je finančna varnost na stara leta, ko bomo morali nadomeščati razliko med plačo in pokojnino.

Potem pa so tu še vse oblike varčevanja, ki morajo biti prilagojena gleda na to, kakšna je naša finančna situacija, koliko smo stari, koliko ljudi je odvisno od nas, koliko časa imamo do takrat, bomo denar potrebovali, glede na to, za kakšen namen varčujemo in glede na to, kakšen odnos imamo do tveganja. Pa še česa. O tem več kdaj drugič.

Naslednjič pa, malce provokativno: "Finančna vrednost človeškega življenja"

Bi radi več o tem izvedeli že prej?
Pokličite me: 040 424 790

Kdaj me bo izučilo?

Preteklih 14 dni, je bil David v toplicah, jaz pa sama z mulci doma.

Pa nekateri še bolni za po vrhu.

Na srečo mi starši vedno priskočijo na pomoč, ko jih potrebujem, saj ne vem kako bi zmogla brez njih. Že logistočno, kaj šele fizično. Ampak vseeno pa hočem vedno čimveč postoriti sama in z njimi preživeti čimveč "kvalitetnega" časa.

Zato ob takih dneh (še bolj kot običajno) natuhtam kake posebne projekte za nas.

Predvsem vikendi, ti morajo biti sploh izpolnjeni.

Nekaj pospravljanja, sprehod, kosilo in ustvarjanje. Romantično, da je kaj.

Resnica je seveda drugačna. Saj postorimo vse, ampak namesto romantike je tu veliko kričanja, pregovarjanja, groženj in čisto svežih sivih las.

In ko se zvečer zasmilim sama sebi, se lahko samo še z lopato po glavi.

Pa zakaj, zakaj vedno nasedem sama sebi. Zakaj se ne bi raje usedli na tla, ne glede na vso šaro, ne glede na vse naloge, in si privoščili dneva na Off? 

Zakaj je treba ravno na ta dan izdelati domače testenine? Zakaj ne bi raje kar naročili pice?

Seveda, da so potres, če so pa v premoči. Seveda, da so potres, če smo se znašli v situaciji, ki je nismo navajeni. Seveda, da so potres, če sem potres tudi jaz.

Pa ne samo pospravili in kuhali, še njihovo sobico smo dekorirali, postavili smrekico in še kaj.

Ampak zdaj je mimo.

Ati je doma in vse je v najlepšem redu. :)

Izjava tedna, Rene

Se pogovarjamo z Enejem, ki se je navdušil nad zbiranjem nalepk.

Pravi Rene, da on tudi zbira.

"Kaj pa zbiraš Rene?" "Lizike, pa bombone, pa taku".


Joj, pa tak velik fant je postal. Tako odraslo se že pogovarja.
Danes sva bila pri zdravniku, ni niti pisnil. Da bom kaj takega doživela, si ne bi nikoli mislila.


PS. S pomočjo sesalca, se res napravi najboljše frizure. :)

Moj bolnik.

Še dobro, da obstaja čokolada. :)

Konec preteklega tedna sva z Arnejem spet preživela v bolnici.
Že petič letos.
Saj je vedno nekje na meji... "če bi bila iz Ljubljane, bi vaju spustili domov, tako ker ste od daleč, je pa bolje, da ste tu, če bi potrebovali kisik". Tega ni fajn slišati.

Saj v bolnici se čisto fajn počutiva, že povsem domače. Fino se lahko pocrkljava in hrana je presenetljivo okusna in tudi sestre in zdravnice so zelo prijazne.

Arne pa tak pogumen fant, nikoli si nisem mislila da bom kaj takega doživela. Sploh po tem, kar sem navajena od Eneja in Reneja. Se pa gotovo človek na vse navadi.

Namreč, revežu so morali vzeti kri za preiskave. In sicer so se tega lotili tako, da so mu v zapestje vtaknili iglo, nato pa stiskali rokico, da se je kri počasi nakapala v epruvete. In moj pogumni fantek ni niti pisnil, le z zanimanjem je opazoval dogajanje.
In ko so mu naslednji dan naredili kožne teste za alergije, in so mu zabodli v rokico 6 drobnih iglic, isto. Gotovo bo zdravnik. :)
Naslednje jutro je bil že nekoliko boljši in sva lahko odšla domov.

Vseeno pa smo morali prestaviti vikend v toplicah, ki smo ga imeli planiranega. Še dobro, da je bil napovedan sneg, ki smo ga tu v dolini, čakali in čakali, a smo ga dočakali le med dežjem. Na tleh pa niti ze eno kepo. Zato smo v nedeljo za deset minut skočili na parcelo, pogledati, če ga je tam kaj in spet se nam je močno kolcnilo z mislijo, da bi lahko hiška že zdavnaj stala, če ne bi bilo gospoda Murphya.
Snega 40 cm, suh, ravno pravšnji za plazenje in sankanje. Ko si res enostavno predstavljaš sebe, na kavču ob kaminu, s kakavom (nikoli ne pijem kakava :) v rokah, kako skozi okno opazuješ mulce ki se valjajo po snegu. V živo sem si predstavljala, kako bi jih zvečer nagnala od zunaj, čez teraso direktno v toplo kad. Aja, pa vse bi imela v nulo pospravljeno. :)

Kot bi vedel za grenak priokus, pa nama je v ponedljek dopoldne pozvonil poštar. Samo enkrat, ni bilo treba dvakrat, ker sva vedela, da prinaša čokolado. :)
Iz Rawr.si so mi namreč ponudili možnost, da med prvimi v Sloveniji poskusim novo Organsko - Vegansko - Presno čokolado in jo ocenim.

Čeprav je ponavadi tako, da mora biti človek precej prepričan v svoj izdelek, da si ga upa takole ponuditi, je vseeno malce strahu prisotnega.. kaj pa če mi ne bo všeč? Sploh Organsko - vegansko - presna čokolada?

No, ko sem si ogledala njihovo ponudbo, dileme ni bilo več. Oziroma je bila še večja. Za test so mi ponudili eno, jaz pa se nikakor nisem mogla odločiti med, meni priljubljenima okusoma, čokolada z okusom mentola in čokolado z okusom pomaranče. Kar malce ogoljufano sem se počutila, da moram izbirati. Na srečo, so mojo dilemo vzeli resno in mi poslali obe. IIii. :)

Na pokušino sem povabila še prijatljici in družno smo si privoščile vsaka po dva koščka, ostalo sem hitro skrila v omaro za večerno sladkanje na kavču.

Torej.
Čokoladi sta nam bili zelo všeč.
Res da nismo t.i. čokoholiki, ki so srečni samo da je čokolada in se potem bašejo z čokoladami, ki jim čokolada niti ne moreš reči, saj namesto kakava vsebujejo predvsem sladkor, mleko v prahu in maščobo ampak si že sicer vedno privoščimo tiste kvalitetnejše, čokolado pač. :) A sploh lahko tolikokrat uporabiš besedo čokolada v istem stavku?

Rawr čokolada vsebuje 68% kakavovih delov in samih kvalitetnih sestavin. Kakavove mase, kakavovo maslo, kokosov sladkor, lucumo, rožiče in vanilijo, vse naravno pridelane sestavine in v skladu s standardi pravične trgovine (fair trade).

Pri čokoladi, s toliko "zdravimi" pridevniki, bi človek že pričakoval, da bo moral vsaj malo trpeti okus (kot pri nekem drugem oh in sploh zdravemu slovenskemu izdelku, ki je tako zanič, da si niti slabe  reklame ne zasluži, fuj. Vem, ta stavek vam nič ne pove, ampak sem morala dati iz sebe. :))

Ampak ne, okus je odličen. Sploh mentol, mmm ravno prav močna, ravno prav pohladi v ustih. Okus po pomaraniči bi za moj okus bi lahko rahlo, rahlo močnejši. Če bi jedala samo eno naenkrat tega verjetno ne bi biti zaznala, takole  plešoč med mentolom in pomarančo, pa se druga kar malce izgubi. Konsistenca in topnost pa sta tudi povsem korektni in se zlahka primerjata z vsemi ostalimi ne-presnimi čokoladami s podobno "močjo" čokolade.

Če ste podobno naravnani kot jaz, torej tako, da zadeva ni zaključena, dokler ovitek ni prazen, vam bo všeč tudi dejstvo, da je paketek malce manjši, 60g, kar znese dobrih 350 kalorij... pha, temu se še greh ne more več reči. Temu se reče zdrava malica. :)

Dragi Rawr, z veseljem stestiram tudi ostale okuse, če želite.:)

A prej da sem jamrala? Zakaj že?

Medenjaki

Ko zapade prvi sneg, je čas za božično muziko in seveda medenjake.
Jaz sem poskrbela za testo, za vse ostalo so poskrbeli fantje. :)
Najhujši pekovski mojster pa je bil Arne, bi morali videti kako je vihtel valjar.

Sneg smo sicer čakali cel dan, izdelali smo celo tebelo, s pomočjo katere smo natančno predvideli kdaj bomo med dežjem zagledali prve snežinke.
Ampak žal je pri snežinkah tudi ostalo, za sneg smo morali danes višje.
Šli smo kar na parcelo in se spet spomnili, zakaj hočemo imeti hišo prav tam.

Po moje sem to že stokrat napisala, ampak upam, da naslednje leto pa res.
Da ne pride spet kaj vmes.

Držite pesti!