Kripl bataljon

Včeraj sem z velikim veseljem spremljala Ljubljanski maraton.
Žal tokrat ne v živo s proge, niti v živo ob progi. Je moral zadoščati kar Siol.tv.
Prav žal mi je bilo, da nisem mogla biti v oporo svojim dragim in najdražjim na progi. Ampak kaj, ko sem že s kavča, kot sem ugotovila po maratonu, bolj podrta kot sem bila lani po pretečenih 42 kilometrih. Tudi David je bil zvečer po uspešno pretečeni polovički v boljšem stanju kot jaz.

Res ne vem kaj se je letos zgrnilo nad našo familijo. Rene je ravno včeraj popil svojo zadnjo dozo, že drugega antibiotika letos, po tem ko je imel v začetku tedna vneto uho. Mene že cel teden šlata grlo. In po vsem propolisu, medu, čaju,  priporočenih, odsvetovanih in prepovedanih arcnijah, ki sem jih v tem tednu že splaknila po grlu, gre le na slabše. Danes se počutim že kot da bi požirala žiletke.

Res ne vem, kje se je med to nosečnostjo zalomilo. V zadnjem času niti na retorični "Kako je?" ne odgovarjam več z "Fajn!" ampak si ne morem pomagati, da ne bi izkazala vsaj malce dvoma z "No, ja.. saj nekako bo že." Nesrečen pa tisti, ki mi začne postavljati podvprašanja.
Prav ne vem več kaj je zdaj vzrok in kaj posledica. Se tako bedno počutje pojavlja zaradi jamranja ali obratno?

Za povrhu je očitno Enej staknil nek virus in nas je že navsezgodaj zjutraj zbudil en najbolj groznih zvokov. Zvok obračanja želodca. In tako mi danes ob vsem pripada še starševska naloga, ki v meni vzbuja največjo grozo, strah, odpor... visenje nad otrokom medtem ko bruha. Še dobro, da je že tako velik, da običajno to opravi na wc-ju. Če mi pripade čast, da bom morala čistiti tepih, hm... ne vem kako se bo končalo. Hkrati pa panično upam, da se slučajno ne nalezem še sama. Razkužilo že teče v potokih.

In čeprav se to zgodi le kake dvakrat do trikrat na leto je ta teden še David popoldne v službi. Namesto, da bi si privoščili prijetne krompirjeve počitnice v kakih z tobogani prepredenih bazenskih kompleksih ali nekje na morju bom s fanti popoldne sama doma. Za povrhu še s počenim glasom, da še kakega pametnega stavka nisem sposobna, kej šele, da z glasom uveljavljala svojo voljo.

No, če niso to sanje vsakega otroka. Fanta bosta navdušena. Bosta lahko neumorno gledala risanke.

Pa še enkrat čestitke vsem tekačem.
Čeprav je bilo videti, da bo vreme odlično za tek, je bilo verjetno, snegu navkljub, lani boljše.
Bravo vsem, ki ste uspeli premagati včerajšnjo zahtevno progo. Če so hkrati padali še rekordi, pa sploh.
Drugo leto se spet vidimo!