Počitnice v bolnišnici

No, pa je doletelo tudi nas.
Prvo "dopustovanje" v bolnišnici. Na ORL.

Začelo se je z zamašenim noskom v ponedeljek zvečer in ponoči,
in se nadaljevalo z grozno utrujenostjo, rahlo povišano vročino in redčim levim očesom v torek.

Kar mi ni dalo miru je bilo predvsem to, da je imel komaj kaj povišano vročino, utrujen pa kot da bi jo imel 41. Kar spal je in spal. Celo popoldne v torek, celo noč in zjutraj še kar naprej.

Zato sva šla v sredo zjutraj na pregled k zdravniku, ta nas je s sumom vnetja ušesa poslal naprej. Na očesno kliniko, tam so sicer ugotovili poškodbo na očesu, vendar pa jim ni bilo jasno, zakaj vročina in utrujenost, zato so nam predpisali mazilo in nas poslali še naprej. Na ORL.

No, tu so nas pa takoj "spregledali". Točne diagnoze se niti ne spomnim, ker je šlo vse tako hitro. Mislim, da je bilo vnetje nosne votline iz katere se je razvilo vneto oko, kar pa je nevarno, da se razširi na živec, ki pelje v možgane. Menda je bilo kar super, ker smo prišli tako hitro.

Kar takoj so nama povedali, da bova sprejeta v bolnišnico. Malce so še očistili nos, kar je že na videz precej neprijetno in nama predpisali antibiotike. Kako nenavaden občutek. Rene se je takrat na videz že nekoliko pozdravil in je bil že ves razigran. Potem pa kar naenkrat bolnik, v bolnišnici pižami z infuzijo v roki. Grozno.

Ko sva prišla v sobo, sem bila najprej šokirana nad lesenim stolom, ki sem ga zagledala v sobi. A tu naj spim????  No, potem pa so me prijetno presenetili in mi povedali, da mi pripada kar prava postelja. Reneju pa posteljica. Lahko pa spiva kar skupaj, kakor nama je ljubše. Seveda sva se stiskala. :) Na Pediatrični se pa še usesti nisem smela zraven Eneja, še dobro, da takrat nismo prespali.

Hrana je bila dobra, sestre prijazne, edino kar je bilo "rahlo" moteče je bilo tisto čiščenje noska vsako jutro, kapljice v nos in priklapljanje na infuzijo vsakih šest ur. Če ne bi bilo tega, bi se nama res zdelo da sva na dopustu. Aja, in vstavljanje "metuljčka" in nato še prestavljanje le tega.

Oh ja, in vročina v sobi, je bila strašno nadležna. Ko samo ležiš pri miru in švicaš kot konj. Res zoprno. Prva dva dneva sem preživela še v debelih kavbojkah in topli majčki. Za kar mi je čisto prav, saj sem še nameravala spakirati za vsak slučaj, če ostaneva tam, ampak neeee, no, nein.. nisem. Zakaj že? No prav mi je bilo. Še dobro, da je bila Hermina pripravljena priskočiti na pomoč in prinesti nekaj rezervnih oblačil naslednji dan.

Sestre so bile povečini res prijazne in ena od njih je Reneju celo podarila medvedka. Prav takega, za domov. Moram prebrskati igrače in napraviti paket zanje, ker to je res lepa gesta. Rene ga je bil tako zelo vesel. Vesel je bil tudi vseh zanimivih igrač, ki si jih je lahko sposodil v igralnici. Še posebej ga je fasiniral ogromen lego jumbo-jet. Že zvečer ga je opazil iz sobe, čez dva hodnika in v igralnici na mizi in ga je tako navdušil, da je zjutraj še v sanjah vzklikal Ajon.. moj.. Ajon...

Navkljub obljubam, da bova lahko odšla že čez kak dan.. se je vse skupaj razvleklo na tri dni in končno danes so naju z konkretno zalogo Amoksiklava končno poslali domov. Zdaj pa spat. V svojo posteljo. Ouje. :)

Pred

Miška, ki sva jo ves čas pridno hranila. :)