Hiša Z: Razvoj

Kot sem že pisala, sem za Mateja iz biroja Gašperič izvedela, ko sem v reviji Delo in dom videla njegovo hišo A. Hišo, ki jo je zgradil zase in za svojo družino. Takoj me je očarala. Hiška in vzdušje, ki ga je bilo čutiti iz fotografij.

Odločila sem se, da ga kar kontaktriram. Napisala sem mu mail in takoj mi je prijazno odgovoril. Želel je, da se najprej spoznamo v živo in tako ugotovimo, če razmišljamo dovolj podobno, da se bo lahko vživel v naju toliko, da bo lahko narisal hiško po najinem okusu. Kot sem že pred časom pisala, smo se takoj ujeli in odločitev za sodelovanje je padla takoj. Niti trudila se nisva z iskanjem druge možnosti.

Potem je želel, da najprej napiševa "program" hiše.  Kako živimo, kaj nam je pomembno, kaj si želimo. In seveda izračunamo budžet.

Tu sva se kar precej razpisala. Bi morala še enkrat prebrati, kaj točo sva napisala, mislim, da so bili povdarki nekako na tem: Po možnosti manjša pritlična hišica med 130 in 160 m2, razgled, odprti prostori, manjše sobice namenjene predvsem spanju, prostor za igranje v skupnih prostorih. Pisarna izven spalnic. Prostor za tekaško stezo in foto opremo, nizko energijska, terasa v bližini mize, da se gremo lahko v lepem vremenu "outside living" in prostor za savno.

Potem pa je Matej razvijal in iskal primerno obliko za hiško. Kako se je razvijala je opisal na svojem blogu. KLIK Prve štiri fotografijeje prikazujejo maketke, ki so bile samo opcija. Maketka št 5 pa je bila že izbrana kot najbolj primerna in sva bila midva z Davidom že povsem zadovoljna z njo. Ampak Matej pa očitno še ni bil povsem zadovoljen. Še vedno ga je nekaj grizlo. Predvsem to, da bi bila odprta proti jutranjemu soncu. In potem nama je prav previdno pokazal skico na fotki št. 7. Nama je bila takoj všeč. In ko sva še malce razmislila, je, navkljub svoji drugačnosti ali posebnosti, upoštevala točno vse kar sva opisala v svojih željah. Le da še nekoliko "pushes the limits".

Seveda smo se ves čas srečevali z različnimi pomisleki in dobronamernimi nasveti.

Prva na tapeti je bila seveda vedno ravna streha. Lahko vam zagotovim, da sva se o tej temi večkrat pozanimala pri različnih strokovnjakih in nihče ni izrazil dvoma o tem, da taka streha ne bi zdržala naših zim. Razklage, ki sva jih dobila so bile bolj prepričljive od dvomov. Seveda pa je pogojem, da je streha pravilno izdelana. Pri tem pa bomo morali biti pazljivi. To pa ja.

Les kot gradbeni material namesto opeke. Nad tem očitkom sem bila kar malce presenečena. Pa še kaj bi se našlo. In tudi midva še vedno včasih v kako stvar podvomiva. Ampak ob pogovoru z Matejem se običajno vse razreši in gremo vedno vsi zadovoljni narazen.

Predvsem zaradi Mateja je bilo tole popotovanje do točke na kateri smo zdaj preprosto in prav prijetno. On poskrbi za vse, o vsem razmišlja, neprespane noči so njegove. Nama krati spanec samo skrb za budžet. Zaenkrat.

Stvari pa se v zadnjih dneh vse hitreje razvijajo. V petek nas je obiskal Miha iz podjetja Ecoart, ki bo najverjetneje izdelalo leseni del naše hiške. To je še en prav poseben gospod, ki smo ga spoznali na Matejevo priporočilo in kar vidiš s kakšnim veseljem, užitkom in strastjo skrbi za svoj posel. Prišel je preveriti kakšen je dostop z kamijonom.

Še preden se bomo dobro zavedli, bo naša parcela postala gradbišče. How exciting!

Vir