Prefriganec

Poberem včeraj Eneja v vrtcu in ga kar direkt napokam v avto, da greva na plavanje.
Pa mi že takoj potoži da je lačen.
Ok, malo čudno se mi je sicer zdelo, saj so komaj dobro pojedli malico. Ampak ok, če je fant lačen, je lačen. Tak res ne more plavati. Pa še za dve uri sva se dogovorila (beri sem ga podkupila z njegovimi najljubšimi bomboni), da nadoknadiva nekaj malega od zamujenih ur, ko ga, zaradi zoprnega kašlja, nisva peljala.
Se ustavim na bencinski. Njega prosim naj počaka v avtu, da ne bo Rene sam, in ga vprašam kaj bi jedel. "A bi sendvič, kaj bi?"
"Ne vem, mal poglej. Če pa ne boš našla nič takega, mi lahko pa tudi Rafaelo kupiš."

Aha, vse jasno. :)