Zgodba se dogaja v povojni Angliji leta 1946. Napisana je napisana v pismih, ki potujejo med, od bomb porušenim Londonom in Kanalskimi otoki. Med pisateljico Juliet, člani književnega društva, ki opisujejo sovoje doživljanje nemške okupacije otoka Guernesey, Julietinim založnikom in prijateljem Sidneyem in njegovo sestro Sophie.
Navkljub grozotam, ki jih knjiga opisuje je zgodba očarljiva in nevsiljiva. Poveličuje moč knjig v težkih časih in slavi prijaznost, ljubeznivost in življenje nasploh.
Pismo Clovisa Fosseya Juliet
Spoštovana gospodična,
najprej mi ni bilo nič do tega, da bi obiskoval knjižna srečanja. Na moji kmetiji je dela na pretek, zato nisem želel tratiti časa za branje o ljudeh, ki jih nikoli ni bilo, in o tem, kako so počeli stvari, ki jih nikoli niso.
Nato sem začel leta 1942 dvoriti vdovi Hubert. Kadar sva šla na sprehod, je hodila nekaj korakov pred mano po stezi in mi ni nikoli pustila, da bi jo prijel pod roko. Pač pa je pustila Ralphu Murcheyju, da jo je držal po roko, zato sem vedel, da mi slabo kaže s snubitvijo.
Ralph, ta bahač, kadaj pije, in je v gostilni povedal vsem zbranim: "Ženskam je všeč poezija. Samo nežno jim zažvrgoliš na uho, in že se stopijo - v mastno piko na travi." Tako se ne govori o dami, in pri priči sem spoznal, da si ne želi vdove Hubert zaradi nje same, tako kot sem si jo jaz. Njemu je bilo samo do njenih pašnikov za svoje krave. In tako sem sklenil: če bi vdova Hubert rada rime, si jih bom poiskal.
...
Kakor že, nazadnje sem osvojil roko vdove Hubert - moje Nancy. Nekega večera sem jo pregovoril, da sva šla na sprehod vzdolž pečin, in sem ji rekel: "Tjale poglej, Nancy. Milina nebes se spušča nad morjé - prisluhni, mogočno Bitje v njih bedi." Pusila mi je, da sem jo poljubil. Zdaj je moja žena.
...
Tudi Manci Košir je bila všeč.
Me veseli, da ti je (bila) všeč. Meni letnica ne paše.
OdgovoriIzbrišiKar se pa tiče Mance Košir, me pa odbija. Odkar sem slišala zanjo, sem čakala, da mi bo predavala na faxu. In sem sedla k njeni prvi uri (od približno dveh, čeprav je bila nosilka predmeta). In čakala njene modrosti. Pa je bila takrat navdušena nad čustveno inteligenco in je vsak povedal en stavek, ki ga je začel z Jaz...
Bila sem razočarana.
No viš, jaz kakih stikov z njo nisem imela in jo "poznam" čisto malo. Pa takole zgleda čisto fajn punca. Verjamem pa, da na faksu ljudi spoznaš malo bolje.
OdgovoriIzbrišiJaz sem tako velika občudovalka Mateja Tuška, ker je bil res čudovit predavatelj.
Ne glede na Manco, do katere imam tudi sama mešane občutke, mi je bila ta knjiga zelo zelo zelo všeč. Zelo. Zelo. :-)
OdgovoriIzbriši