Vročina

Te dni je tako nemogoče vroče, da se večino dneva zadržujemo znotraj v temi.
Čeprav smo letos zamenjali okna in rolete le s težavo zadržujemo temperaturo znotraj pod 27°C. Napram 36°C zunaj je to še vedno super.

Letošnja deževna pomlad me je že prepričala, da bo sušilni stroj, ki se mi je vedno zdel dokaj nepotreben aparat (zakaj bi aparat delal nekaj, kar narava naredi sama) prav kmalu našel pot v našo kopalnico. Še par dni te vročine, pa bom razmišljala tudi o uporabnosti klima naprave. Vročino sem vedno komot prenašala in zaradi par dni (pre)hude vročine, se mi klima ni zdela potrebna. Ampak letos se pa to že kar vleče in vleče, da že komaj čakam na jesen. Pa še cesta za v Belo je zaprta zaradi del. Zato se znajdemo kakor vemo in znamo in se pogosto pustimo povabiti k sorodnikom in prijateljem, ki živijo nekoliko višje v hribu. In potem še toliko slabše spim, ker razmišljam kje in kako bi prišla do kake čudovite parcele. Tale, v katero sem se zaljubila pred časom, in ima vse lastnosti, ki jih od parcele za mojo hiško želim, ni več naprodaj. Smrk, smrk..

In ker se dan, ko se bo Enej vrnil v vrtec že zelo hitro bliža se moramo počasi navaditi tudi na zgodnejše odpravljanje v posteljo. Kar se mi zdi zdaj prav grešno, saj se šele takrat toliko shladi zunaj, da bi bilo fino iti na kak sprehod.

Včeraj smo se hladili pri Noni v otroškem bazenčku. Potem smo šli še na sprehod in v dveh urah prehodili štiri ovinke. Ves čas smo le cik-cakali po cesti sem in tja. Od lešnikov k robidnicam in nazaj. Letošnja letina obeh je nad-obilna.