Tekaški dnevnik

Spet na kolo. Do Stopnika. Ni bilo prav veliko časa, drugače bi šla še kak kilometer dalje.
ampak nič hudega, da nisva šla. Že tako sva bila na koncu UNIČENA.

Zvečer sva imela že organizirano varstvo na domu, varuh je bil že pri nas, ko sva midva ugotovila, da ni energije nič. Namesto na koncert Putrovk, sva šla spat. Ob pol desetih zvečer. Kaj takega se pri nas skoraj ne zgodi.

Zadnje čase nisem najbolj pridna. Več kot dvakrat v enem tednu mi že dolgo ni uspelo iti. Se bom morala malce bolj potruditi.