Gradnja hiške: Prvi dan gradnje

Čeprav sem šla v torek zelo pozno spat, sem se včeraj zbudila že ob prvem zvoku Davidove budilke, ki je bila zame še kako uro prezgodnja. Pravzaprav, sem bila presenečena, da sem sploh zaspala in spala tako mirno kot sem, kajti pričakovala sem, da bo noč, kratkosti navkljub, dolga in nemirna.

Ob pol osmih mi je že poslal fotografijo luči iz konteinerja, tik za tem, pa me je že klical Rok iz Ekoarta, da so že na parceli.

Ker se nama je zdelo, da je postavitev hiše nekaj takšnega, kar se zgodi le enkrat ali dvakrat v življenju, sva fantom odobrila dopust iz šole in zato je pot na parcelo trajala precej dlje kot občajno.

Ko smo prispeli, je bilo delo že v polnem teku. 

Začeli so s postavitvijo jeklene konstrukcije, ki je takoj zarisala obris hiške.

Nato so sledile stene spodnjega nadstropja, najprej zunanje, po kosilu pa tudi že notranje. Zvečer smo dobli tudi že prvi del stropa, ki je verjetno edini kos, ki je že v taki obliki, kot bo potem tudi v hiški.

Lepo vabljeni na sprehod čez naš veliki dan.

Več pa na facebooku v skupini "Gradnja v živo".

Gradnja hiške: Dan D

Zadnje dni se počutim kot nosečnica v 40 tednu.
Vsakdo, ki ve kaj čakamo, me vpraša: "A je že?", "A zdej pa bo?"
Le namesto čakanja na prvi popadek, vsakih petnajst minut preverim vremensko napoved. Se bo izboljšala, se bo poslabšala, bo dež, bo samo prš, kaj pa sneg? Temperature, veter?

Pa vendar ga bomo kot kaže le dočakali.
Fantje zdaj že spijo, midva pa lahko rečeva... še enkrat greva spat pa bo hiška.
Jutri (v sredo) bomo že videli prve obrise "našega" dojenčka.

Tudi zadnje zaplete iz prejšnje objave smo več ali manj rešili. Gradbeno dovoljenje za vodovod je izdano, rok za pritožbe se sicer še ni iztekel, ampak upam, da bo tudi to šlo skozi.
Elekriko nam priklopijo jutri navsezgodaj. In potem se lahko začne.
Še celo cesto po Dolah so tik pred zdajci na novo asfaltirali, ker pretekli teden je bila del dneva zaprta. Upam, da ni že kak nov del v delu.

Tudi temelji hiške so pripravljeni. Fantje iz Ekoarta so jih že prejšnji teden so to uredili že prejšnji teden. Zarisali so stene in jih spravili v pravi nivo.

Tako pričakujemo jutri zjutraj 5 polno naloženih kamijonov sten, stopnic, stropnikov in podobnega.

Wooohooo....

Vabim vas, da nas poklikate na "Gradnja v živo" in skupaj z nami spremljate najbolj zanimive in atraktivne dogodke tega tedna.

Recept: Vložene bučke v kisu

Za tale recept je letos že prepozno, bo pa za naslednje leto.

Recept za cukete, kukr jim rečemo doma, ali v kis vložene bučke, je v družini že odkar pomnim.

Prinesel ga je stric iz Italije in z manjšimi prilagoditvami se prenaša po družini že leta in leta.

Recept je super, ker lahko z njegovo pomočjo uporabimo tiste bučke, ki so že malce podivjale in bi jih sicer le s težavo uporabili.

Bučke v kisu lahko uporabljamo podobno kot kisle kumarice. Kot prilogo različnim narezkom, sendvičem, ali celo v francoski solati. Zaradi mediteranskega okusa so odlične tudi kot hitra zimska solata k rižotam, za malce svežine.

Priprava je preprosta, recept pa je pisan na kg bučk, zato sestavine preračunate glede na količine bučk, ki jih imate na voljo.

Bučke olupiš (ali pa tudi ne), razkoščičiš in razrežeš na manjše koščke (približno centimetrske kvadratke).

Na 1 kg bučk boste potrebovali:

12 repkov rožmarina

12 listkov sveže bazilike

3 majhne čebule (šalotke)

2 stroka česna

par celih zrn popra

1 dcl belega kisa za vlaganje +

1 dcl jabolčnega kisa  ( v original receptu je uporabljenih 2 dcl kisa za vlaganje, a meni je tako prekislo)

2 dcl olja (jaz mešam polovico oljčnega in polovico soničnega (mi je škoda samo oljčnega) 

5 kavnih žličk drobne soli

Vse skupaj damo v hladno posodo, prižgemo na srednji ogenj in pustimo da počasi zavre. Ko zavre pustimo, da vre kake 4-5 minut, toliko, da spusti vodo in so bučke še vedno hrustljave.

Pustiš, da se ohladi.

Naslednji dan preložiš v steklene kozarce.

Pazite, da so čisti in dobro zaprti, kaka posebna obdelava pa ni potrebna.

To je to. Dober tek.