Dunaj #3

Prvi dan, sva bila na Dunaju malce izgubljena, za drugi dan sva si naredila pa resne plane, kaj vse bova videla. Zjutraj Hundertwasser house in muzej Belvedere, kjer sem si želela na lastne oči videti Klimtov Kiss, na kosilo na tržnico Nashmarkt, potem pa še na hitro do Schonbrunn-a in za konec še na hitro v Prater. Ha, ha.. večerjala sva na Nashmarktu, komajda sva ga še ujela, da ni bilo že vse zaprto potem sva imela dovolj. 

No, seveda sva na metroju srečala še ene Idrce, sošolko, prijateljico.. s katero se doma ne uspeva srečati. Nimava časa, sej sva samo obe na porodniški. :)

Belvedere naju je navdušil. Galerija je fantastična. In ko veš kako težko je, že s fotoaparatom in s pomočjo fotošopa, ujeti dober kader, si presunjen nad detajli in realnostjo nekaterih slik in nad domišljijo drugih. Super. Največji vtis pa so pustile študije Messerchmidta. 

Zadnji dan, pa sva namesto Bratislavi namenila nekaj malega šopinga v bližnjem mega Outletu, ki naju ni navdušil. Potem pa sva si ogledala še bližino hotela. Jezero Neusiedler see in njegovo čudovito okolico.

Na poti domov je sledil samo še postanek v Gradcu zaradi daljšega telefonskega pogovora. Nič kaj takega, rabila sva samo zagotovilo najinega serviserja, da se lahko peljeva do doma, ne glede na to, da nama svetita dve lučki na armaturi. Ena od motorja in druga pa utripa. Brezvereze. :)

Tekaški dnevnik, teden 11

Ta teden se je pa grozno začel.

Brezvoljnost iz preteklega tedna se je nadaljevala in stopnjevala in nikakor se nisem uspela skobacati ven. Šele jamranje na FB je pomagalo in potem me je Anja v četrtek na finto in me zvabila "na Dragota" takrat pa je bilo krize konec. Sicer trening spet ni bil tak kot je bil predpisan, ampak važno da migamo.

Danes pa sva se z Veroniko odpravile na tek zjutraj in celo v rahlem dežju, kar je dosežek vsako posebej. Rene se je povabil zraven in v nežnem pozibavanju in poslušanju dežja ujel še kratko kitico. :)

Kaj pa prinaša teden 11:

Tecite 40 minut, hodite 1 minuto, tecite 20 minut

2. trening:
Tecite 10 minut, hodite 1 minuto, 4 ponovitve

3. trening:
Tecite 20 minut, hodite 1 minuto, tecite 15 minut, hodite 1 minuto, tecite 10 minut

Teden 12 (lahek teden):

Trening 1: Tarata, tarata, tarata...
tek: 50 minut

2. trening:
Tecite 10 minut, hodite 1 minuto, 3 ponovitve

3. trening:
Tecite 20 minut, hodite 1 minuto, tecite 15 minut, hodite 1 minuto, tecite 10 minut

Pinterest

Dunaj #2

Bilo kuda Idr'c svuda. To še kako drži in tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Že prvi dan sem na zajtrku opazila znan obraz.
Sošolca iz gimnazije in pravo Rokersko zvezdo. :) z družinico.
So nam takoj povedali nekaj koristnih nasvetov.

Potem smo se odpravili. Kar po Google Mapu. Jearight. Je bilo potrebno vklopiti kar Garmina, da sva končno našla cilj. P + R Erdberg. Kar se je izkazalo za odlično potezo. 3 eure za parkirišče za cel dan in direktna veza na U- bahn in direkt do Stefansplatza.

Na Dunaju sicer nisem bila prvič, ampak prvič v lastni režiji. In me je popolnoma porazil. Sploh se nisem uspela znajti kje je kaj. Tako zelo velik. Problem je bil še v tem, da nisva imela zemljevida, kjer bi se prekrivale znamenitosti, ulice in zemljevid vlakov in tramvajev. Kar stala sem in gledala na zemljevid.

Na koncu se je vse dobro končalo. Dobila sva Sacherico, od zunaj sva si ogledala glavne stavbe in pojedla šnicl v Figlu. Ostalo sva pustila za naslednji dan.

Dunaj

Tik pred prvim majem smo končno uspeli najti termin za obisk Dunaja, ki je bil planiran že kake tri leta, vse odkar sem na Kolektivi kupila kupon za hotel. Ta velika dva sta šla na počitnice malo h Noni in malo h Starimami, Arne pa je šel seveda zraven. Prvič v tujino. :)

Če se le da, se držim načela, da če se gre na dopust, se uživa in ne hiti.
Zato smo se odpravili od doma precej pozno, se vmes ustavili še v Ljubljani in šele popoldne prispeli že skoraj do Dunaja, ko se je Arne precej nestrpno oglasil. Weeeeee (lačen).
Na hitro smo zavili z avtoceste in se naključno zapeljali proti mestu Eisenstad, da bi tudi midva dobila kaj za pod zob. Parkirala sva na brezplačnem parkirišču tik ob velikem parku, povprašala kje se dobi hrana, saj je nedeljsko popoldne že kazalo zaprta vrata in napotili so naju proti gradu. 

Izkazalo se je, da je v tem gradu služboval Haydn. Sicer smo bili preveč lačni, da bi si vzeli čas za ogled, smo se pa sprehodili po čudovitem in ogromnem parku, ki ga obdaja. Po kosilu seveda. Kosilo pa smo si privoščili na simpatični uličici, ki teče mimo gradu in zelo spominja na Čopovo, le še veliko bolj mirna in prijetna je.

Srečno naključje je hotelo, da smo se usedli na kosilo v neki majhni ulični restavraciji, tik ob mali uličici iz katere so kot po tekočem traku hodili ljudje s sladoledom v rokah. Kar nam je dalo misliti in smo morali preveriti, če so naša predvidevanja pravilna. V ozki uličici smo res naleteli na majhno italijansko slaščičarnico z gužvo pred njo. Mmmmmm in sladoled je bil greha vreden. Jedla sem najboljši mangov sladoled ever.

Potem smo pohiteli samo še do hotela in za ta dan smo zaključili. No, če odmislimo to, da sem imela še panični napad sredi noči. Eh. Psiha.