Dunaj

Tik pred prvim majem smo končno uspeli najti termin za obisk Dunaja, ki je bil planiran že kake tri leta, vse odkar sem na Kolektivi kupila kupon za hotel. Ta velika dva sta šla na počitnice malo h Noni in malo h Starimami, Arne pa je šel seveda zraven. Prvič v tujino. :)

Če se le da, se držim načela, da če se gre na dopust, se uživa in ne hiti.
Zato smo se odpravili od doma precej pozno, se vmes ustavili še v Ljubljani in šele popoldne prispeli že skoraj do Dunaja, ko se je Arne precej nestrpno oglasil. Weeeeee (lačen).
Na hitro smo zavili z avtoceste in se naključno zapeljali proti mestu Eisenstad, da bi tudi midva dobila kaj za pod zob. Parkirala sva na brezplačnem parkirišču tik ob velikem parku, povprašala kje se dobi hrana, saj je nedeljsko popoldne že kazalo zaprta vrata in napotili so naju proti gradu. 

Izkazalo se je, da je v tem gradu služboval Haydn. Sicer smo bili preveč lačni, da bi si vzeli čas za ogled, smo se pa sprehodili po čudovitem in ogromnem parku, ki ga obdaja. Po kosilu seveda. Kosilo pa smo si privoščili na simpatični uličici, ki teče mimo gradu in zelo spominja na Čopovo, le še veliko bolj mirna in prijetna je.

Srečno naključje je hotelo, da smo se usedli na kosilo v neki majhni ulični restavraciji, tik ob mali uličici iz katere so kot po tekočem traku hodili ljudje s sladoledom v rokah. Kar nam je dalo misliti in smo morali preveriti, če so naša predvidevanja pravilna. V ozki uličici smo res naleteli na majhno italijansko slaščičarnico z gužvo pred njo. Mmmmmm in sladoled je bil greha vreden. Jedla sem najboljši mangov sladoled ever.

Potem smo pohiteli samo še do hotela in za ta dan smo zaključili. No, če odmislimo to, da sem imela še panični napad sredi noči. Eh. Psiha.