Toliko enih diet, toliko enih smernic, toliko enih priporočil in toliko odločitev.
Pogovori o hrani gredo že skoraj z roko v roki s pogovori o politiki in veri.
Najbolje se jim je izogniti, kajti skoraj zagotovo imate s sogovornikom nasprotujoča si mnenja.
Najbolje se jim je izogniti, kajti skoraj zagotovo imate s sogovornikom nasprotujoča si mnenja.
Vsem nam je jasno, da prehrana, ki se je poslužuje večina zahodnjakov in ki jo s svojimi neštetimi policami v neštetih trgovinah podpira potrošništvo to vsekakor ni. Debelost in bolezni so navkljub neštetim zdravilom (ki so del problema!?) na vrhuncu. V iskanju pravilne "zdrave" prehrane, pa naletimo na nemalo različnih mnenj.
Predvsem sta trenutno aktualni dve struji. Paleo, ki zagovarja "čisto" nepredelano hrano, ki temelji na rastlinah in na živalskih beljakovinah in NIČ ogljikovih hidratih. In veganska, ki nasprotno temelji na rastlinah, žitaricah ter stročnicah kot vir beljakovinah in NIČ živalskega izvora, no tudi "zdravi" vegani seveda izbirajo med "čistimi" sestavinami.
Jaz osebno sem bila vedno bolj za nekaj vmes. Vsega po malem. Čim manj predelano.
Od teorij, ki sem jih prebrala, sem še najbolj verjela Montignacu, ki stavi na živila z nizkim glikemičnim indeksom, kar je tudi sicer postalo pravilo, ki ga vsi zagovarjajo.
Potem sem najprej poskušala prebrati knjigo Paleorecept, ki je v teoretičnem delu delovala še kar prepričljivo a preveč detajlno neberljivo, da bi bila sposobna prebrati celo, vsaj ne za hobi. Ko pa sem preletela strani z recepti, me je povsem odbilo. Meso trikrat na dan? Yah right.
Me res hočejo prepričati, da so bili v paleolitiku sposobni ujeti toliko živali, da bi lahko jedli meso trikrat na dan? Ni šans. In da se v vsem tem času naše telo ni uspelo čisto nič prilagoditi na žitarice? Težko verjetno. Najbolj pa me je odbilo iz etičnega vidika. TUDI ČE, so se v paleolitiku res tako prehranjevali. Si mar lahko v dobi, ko na svetu živi toliko ljudi, kot jih prej v vsej zgodovini ni, lahko privoščimo jesti meso trikrat na dan? Bi rekla da ne.
Pravzaprav me je branje Paleorecepta in še nekaterih drugih knjig pripeljalo do tega, da sem veliko razmišljala o mesu, o množični pridelavi mesa.
Razmišljal sem o ubijanju živali, ki jih pojemo in o tem, da če jih že jemo, da bi bilo prav, da smo vsaj zraven, ko jih nekdo za nas ubije, če je že ne ubijemo sami, ne pa da kupimo zrezek v plastični posodi, ki nas niti ne spominja na žival.
Kot odgovor, na svoja vprašanja, pa sem pred kratkim v knjižnici naletela na tole drobno knjižico s pomenljivim naslovom, ki me je kar privlekla nase.
Knjižica na 44 mini straneh odgovori na vsa vprašanja, zakaj ni prav, da jemo živali in ostale jedi živalskega izvora. Kratko, jedrnato, preprosto.
Na naslednjih 100 straneh pa avtorja odgovorita še na 40 vprašanj in pomislekov, ki jih vegani dobijo s strani vsejedcev glede veganstva in veganske prehrane.
Mene je prepričala.
Ne bom rekla, da sem že kar vegan, ali da bom kadarkoli vegan.
Čeprav se mi živali v teoriji smilijo, pa žal, ko vidim meso, še vedno vidim le zrezek. In žal ga še vedno lahko pojem. Moram pa reči, da vedno težje in z manj veselja. Še več težav imam z odpovedovanju ostalih živil. Siru in jajcem.
Si bom pa najprej kupila tole knjižico in se vedno znova vračala k branju.
Nisem še in ne vem če bom kdajkoli (upam da ja) pripravljena za vekomaj reči NE svojim najljubšim jedem, "comfort foodu" iz otroštva. Goveji juhici, lazanji, občasnemu dobremu zrezku. Jajčku na oko, mmmm siru? Ne vem. Se pa že (in se še bom) močno trudim najti čimveč okusnih veganskih jedi, ki bodo čim pogosteje nadomestile "tradicionalne" jedi na naših krožnikih. Ne zaradi zdravja, ne zato ker ne bi marali mesa.
Zato ker si tega ne zaslužijo, živali, zato ker si tega ne zasluži naš planet, in ker si, kot del kroga, tega ne zaslužimo mi in niti naši zanamci.
Moram vam posredovati nekaj informacij, ki naredile vtis name.
Nekaj sem prepisala, nekaj sem skrajšala. Bistvo upam, da je ostalo.
*Uvod:
"Ljudje pojedo gromozansko veliko živali. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) človeštvo vsako leto ubije več kot 57 milijard živali za hrano. Milijarda je tisoč milijonov. Ta številka ne vključuje pojedenih rib in drugih vodnih živali. Ocenjujejo, da je teh najman še dodaten bilijon. Bilijon je milijon milijonov. To pomeni nepredstavljivo veliko trpljenja in smrti.
Če ste podobni večini ljudi, imate radi živali. Morda se imate celo za "ljubitelja živali". A verjetno tudi jeste meso, mlečne izdelke, jajca in druga živila živalskega izvora.
Razmišljali ste o tem in težilo vas je. Slutite, da vzreja in klanje živali potekata dokaj brutalno in niste prepričani, kako bi se morali odzvati."...(str 13)
Avtorja ne zagovarjata živalskih pravic na splošno, niti ne zagovarjata ideje, da so z moralnega gledišča ljudje in živali enako vredni. Osredotočata pa se na dve načeli, povsod sprejeti normi, ki jih vsi že tako sprejemamo in za kateri trdita, da sta zadosten razlog, da prehranjevanje z živili živalskega izbora ni opravičljivo.
"Človekova moralna obveza je, da živalim ne povzroča nepotrebnega trpljenja." Trpljenje, povzročeno zgolj zaradi užitka, zabave ali priročnosti, je po definiciji nepotrebno.
in
"Čeprav so živali pomembne v moralnem smislu, so ljudje pomembnejši." V neogibnem konfliktu med interesi človeka in živali, damo prednost interesom človeka.
*Meso. Potreba ali užitek?
Spomnita nas na dogodek, ki se je zgodil, pred leti v Ameriki, ko je bil igralec ameriškega nogometa, Michael Vick obtožen financiranja in sodelovanja v pasjih bojih in na to, kako jezna je bila, in je še vedno, javnost.
Ker so psi trpeli in umirali, zato, ker mu je opazovanje psov med boji prinašalo zadovoljstvo.
Čeprav marsikdo tudi verjame, da je sprejemljivo udariti psa, ki je pomočil preprogo, se vsi strinjamo, da je pretepanje psa iz užitka moralno zgrešeno.
Prav zato je javnost nasprotovala njegovemu ravnanje; Vick namreč ni imel tehtnega razloga za svoje početje. Med njim in psi ni bilo nikakršnega konflikta in trpljenje, ki ga je povzročal je bilo popolnoma nepotrebno.
"Nihče ne dvomi, da uporaba živali za prehrano celo v najboljših okoliščinah povzroča znatno trpljenje in neogibno tudi ubijanje živali. Čeprav mnogi med nami mislijo, da v mlekarski industriji in v proizvodnji jajc ni potrebno ubijanje živali, to ne drži.
Nihče ne trdi, da je z medicinskega vidika treba jesti živila živalskega izvora. Izjemno konzervativna Akademija za prehrano in dietetiko je zapisala:
Stališče Ameriškega združenja za dietetiko je, da so primerno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja, vključno z vegansko prehrano, zdrave in prehransko ustrezne, ter da lahko pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezni. Ustrezno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih , tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter športnike.
Tudi vedno več zdravnikov poudarja, da živila živalskega izbora v resnici škodijo zdravju ljudi...
... če se strinjate glede škodljivosti prehranjevanja z živili živalskega izvora ali ne, gotovo ni argumentov za trditev, da so živila živalskega izbora potrebna za optimalno zdravje. Se pravi, tudi če ne verjamete, da boste bolj zdravi ob razumno sestavljeni veganski prehrani, ni razumno verjeti, da boste manj zdravi. " (str. 24-26 Težava: Vsi smo Michael Vick)
*Okolje:
Obstaja tudi splošno soglasje, da je živinoreja okoljska katastrofa. Čeprav se ocene škode razlikujejo, predelava živil živalskega izbora nedvomno neučinkovito izkorišča rastlinske beljakovine, kajti živali morajo zaužiti mnogo kilogramov žita ali druge krme, da bi nastal en kilogram mesa.
Za pridelavo enega kilograma govedine je potrebnih 13 kg žit ali 30 kg druge krme; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita ali 30 kg druge krme, za 1 kg svinjine 5,9 kg žita, za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita, za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita. Živina v ZDA poje sedemkrat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA in bi zadoščala za prehrano 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo izključno z rastlinami.
Živinoreja prispeva v ozračje več toplogrednih plinov, kot izgorevanje fosilnih goriv za transport. Worldwatch Institute ocenjuje, da živinoreja proizvede 51 odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človeških dejavnosti.
V obratih masovne živinoreje vsako leto nastane 1.37 milijard ton trdne snovi živalskih iztrebkov (to je 130 krat več od količine človeških iztrebkov, ki letno nastanejo v ZDA).
Krmi in vodi za piščance, krave in prašiče rutinsko dodajajo antibiotike. S tem pospešujejo rast živali in preprečujejo okužbe, ki bi jih sicer povzročili pomanjkljiva higiena in intenzivna reja z veliko gostoto živali v zaprtih prostorih. Osemdeset odstotkov vseh proizvedenih antibiotikov konča v živalski krmi.
Živinoreja je odgovorna tudi za onesnaževanje voda, krčenje gozdov, erozijo prsti in še celo vrsto negativnih učinkov na okolje. Tudi pri tej temi lahko oporekate nekaterim podrobnostim, vendar nihče ne more verodostojno zanikati, da živinoreja na koncu koncev negativno vpliva na okolje.
Katero je najboljše opravičilo za povzročanje trpljenja 57 milijardam kopenskih živali in najmanj bilijonu vodnih, glede na dejstvo, da nam ni treba jesti živali iz prehranskih razlogov, in da je rezultat tega početja ekološko opustošenje?
Živila živalskega izvora so okusna.
Uživanje živil živalskega izbora je praktično. Je navada.
V čem točno se torej uživanje živil živalskega izbora razlikuje od organiziranja pasjih bojev?
V ničemer.....
*Z moralnega gledišča ni razlike med mesom in drugimi živili živalskega izvora
Sprašujete se, kaj je narobe z jajci, mlekom in mlečnimi izdelki (sirom, jogurtom, sladoledom)? Pri proizvodnji teh izdelkov ne ubijajo živali.
Ta predstava je zelo razžirjena a kljub temu napačna. Trpijo tudi živali, ki jih uporabljajo za pridobianje mleka in jajc, in zakoljejo jih prav tako kot tiste, ki jih gojijo samo za meso.
Ljudje na splošno verjamejo, da krave "samodejno" proizvajajo mleko in da jim z molžo delamo veliko uslugo Vendar to ne drži, saj morajo najprej postati breje. Vsako leto jih umetno, nasilno oplodijo, zato da imajo ves čas mleko. Če mi popijemo mleko, ga zmanjka za teličke, katerim je namenjeno. Na novo skotene teličke hitro ločijo od mater - včasih takoj, sicer pa največ dan ali dva po skotitvi. Ni človeka, ki bi resno trdil, da to ne povzroča stiske tako materi kot mladičku. Mnoge telice bodo postale krave molznice (hranijo jih z umetnimi pripravki, da ne potrebujejo materinega mleka) preostale telie in vse june pa začnejo rediti "za meso". (str 35- 36)
Na to nam odgovorita še na mnogo "Ampak", ki se nam porajajo
Ampak... odkod dobite beljakovine?
Ampak... ali bom dobil zadosti železa če ne bom jedel mesa?
Ampak... ali bom dobil zadosti kalcija, če ne bom užival mleka in drugih mlečnih izdelkov?
Ampak... slišal sem za nekoga, ki je zbolel, ko je nehal jesti živila živalskega izvora?
Ampak... ali ni "naravno" jesti živila živalskega izvora?
Ampak... kaj če bi bil na smrt sestradan na samotnemu otoku?
Ampak... kaj če bi bolje ravnali z živalmi, ki jih gojimo za hrano?
Ampak... ali ne bi bilo potrebno najprej poskrbeti za človekove pravice?
Ampak... kaj pa rastline?
Ampak... prehranjevanje z živili živalskega izvora je tradicija
Ampak... ljudje smo na vrhu prehranjevalne verige
Ampak... živali jedo druge živali
Ampak... res se ne bi mogel odpovedati svoji najljubši jedi (!!!)
Ampak... prestar sem za spremembo....
Ah pa tako preprosto je bilo. Zdaj pa to.
Od teorij, ki sem jih prebrala, sem še najbolj verjela Montignacu, ki stavi na živila z nizkim glikemičnim indeksom, kar je tudi sicer postalo pravilo, ki ga vsi zagovarjajo.
Potem sem najprej poskušala prebrati knjigo Paleorecept, ki je v teoretičnem delu delovala še kar prepričljivo a preveč detajlno neberljivo, da bi bila sposobna prebrati celo, vsaj ne za hobi. Ko pa sem preletela strani z recepti, me je povsem odbilo. Meso trikrat na dan? Yah right.
Me res hočejo prepričati, da so bili v paleolitiku sposobni ujeti toliko živali, da bi lahko jedli meso trikrat na dan? Ni šans. In da se v vsem tem času naše telo ni uspelo čisto nič prilagoditi na žitarice? Težko verjetno. Najbolj pa me je odbilo iz etičnega vidika. TUDI ČE, so se v paleolitiku res tako prehranjevali. Si mar lahko v dobi, ko na svetu živi toliko ljudi, kot jih prej v vsej zgodovini ni, lahko privoščimo jesti meso trikrat na dan? Bi rekla da ne.
Pravzaprav me je branje Paleorecepta in še nekaterih drugih knjig pripeljalo do tega, da sem veliko razmišljala o mesu, o množični pridelavi mesa.
Razmišljal sem o ubijanju živali, ki jih pojemo in o tem, da če jih že jemo, da bi bilo prav, da smo vsaj zraven, ko jih nekdo za nas ubije, če je že ne ubijemo sami, ne pa da kupimo zrezek v plastični posodi, ki nas niti ne spominja na žival.
Kot odgovor, na svoja vprašanja, pa sem pred kratkim v knjižnici naletela na tole drobno knjižico s pomenljivim naslovom, ki me je kar privlekla nase.
Knjižica na 44 mini straneh odgovori na vsa vprašanja, zakaj ni prav, da jemo živali in ostale jedi živalskega izvora. Kratko, jedrnato, preprosto.
Na naslednjih 100 straneh pa avtorja odgovorita še na 40 vprašanj in pomislekov, ki jih vegani dobijo s strani vsejedcev glede veganstva in veganske prehrane.
Mene je prepričala.
Ne bom rekla, da sem že kar vegan, ali da bom kadarkoli vegan.
Čeprav se mi živali v teoriji smilijo, pa žal, ko vidim meso, še vedno vidim le zrezek. In žal ga še vedno lahko pojem. Moram pa reči, da vedno težje in z manj veselja. Še več težav imam z odpovedovanju ostalih živil. Siru in jajcem.
Si bom pa najprej kupila tole knjižico in se vedno znova vračala k branju.
Nisem še in ne vem če bom kdajkoli (upam da ja) pripravljena za vekomaj reči NE svojim najljubšim jedem, "comfort foodu" iz otroštva. Goveji juhici, lazanji, občasnemu dobremu zrezku. Jajčku na oko, mmmm siru? Ne vem. Se pa že (in se še bom) močno trudim najti čimveč okusnih veganskih jedi, ki bodo čim pogosteje nadomestile "tradicionalne" jedi na naših krožnikih. Ne zaradi zdravja, ne zato ker ne bi marali mesa.
Zato ker si tega ne zaslužijo, živali, zato ker si tega ne zasluži naš planet, in ker si, kot del kroga, tega ne zaslužimo mi in niti naši zanamci.
Moram vam posredovati nekaj informacij, ki naredile vtis name.
Nekaj sem prepisala, nekaj sem skrajšala. Bistvo upam, da je ostalo.
*Uvod:
"Ljudje pojedo gromozansko veliko živali. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) človeštvo vsako leto ubije več kot 57 milijard živali za hrano. Milijarda je tisoč milijonov. Ta številka ne vključuje pojedenih rib in drugih vodnih živali. Ocenjujejo, da je teh najman še dodaten bilijon. Bilijon je milijon milijonov. To pomeni nepredstavljivo veliko trpljenja in smrti.
Če ste podobni večini ljudi, imate radi živali. Morda se imate celo za "ljubitelja živali". A verjetno tudi jeste meso, mlečne izdelke, jajca in druga živila živalskega izvora.
Razmišljali ste o tem in težilo vas je. Slutite, da vzreja in klanje živali potekata dokaj brutalno in niste prepričani, kako bi se morali odzvati."...(str 13)
Avtorja ne zagovarjata živalskih pravic na splošno, niti ne zagovarjata ideje, da so z moralnega gledišča ljudje in živali enako vredni. Osredotočata pa se na dve načeli, povsod sprejeti normi, ki jih vsi že tako sprejemamo in za kateri trdita, da sta zadosten razlog, da prehranjevanje z živili živalskega izbora ni opravičljivo.
"Človekova moralna obveza je, da živalim ne povzroča nepotrebnega trpljenja." Trpljenje, povzročeno zgolj zaradi užitka, zabave ali priročnosti, je po definiciji nepotrebno.
in
"Čeprav so živali pomembne v moralnem smislu, so ljudje pomembnejši." V neogibnem konfliktu med interesi človeka in živali, damo prednost interesom človeka.
*Meso. Potreba ali užitek?
Spomnita nas na dogodek, ki se je zgodil, pred leti v Ameriki, ko je bil igralec ameriškega nogometa, Michael Vick obtožen financiranja in sodelovanja v pasjih bojih in na to, kako jezna je bila, in je še vedno, javnost.
Ker so psi trpeli in umirali, zato, ker mu je opazovanje psov med boji prinašalo zadovoljstvo.
Čeprav marsikdo tudi verjame, da je sprejemljivo udariti psa, ki je pomočil preprogo, se vsi strinjamo, da je pretepanje psa iz užitka moralno zgrešeno.
Prav zato je javnost nasprotovala njegovemu ravnanje; Vick namreč ni imel tehtnega razloga za svoje početje. Med njim in psi ni bilo nikakršnega konflikta in trpljenje, ki ga je povzročal je bilo popolnoma nepotrebno.
"Nihče ne dvomi, da uporaba živali za prehrano celo v najboljših okoliščinah povzroča znatno trpljenje in neogibno tudi ubijanje živali. Čeprav mnogi med nami mislijo, da v mlekarski industriji in v proizvodnji jajc ni potrebno ubijanje živali, to ne drži.
Nihče ne trdi, da je z medicinskega vidika treba jesti živila živalskega izvora. Izjemno konzervativna Akademija za prehrano in dietetiko je zapisala:
Stališče Ameriškega združenja za dietetiko je, da so primerno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja, vključno z vegansko prehrano, zdrave in prehransko ustrezne, ter da lahko pozitivno vplivajo na preprečevanje in zdravljenje nekaterih bolezni. Ustrezno načrtovane vegetarijanske oblike prehranjevanja so primerne za ljudi v vseh življenjskih obdobjih , tudi za nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike ter športnike.
Tudi vedno več zdravnikov poudarja, da živila živalskega izbora v resnici škodijo zdravju ljudi...
... če se strinjate glede škodljivosti prehranjevanja z živili živalskega izvora ali ne, gotovo ni argumentov za trditev, da so živila živalskega izbora potrebna za optimalno zdravje. Se pravi, tudi če ne verjamete, da boste bolj zdravi ob razumno sestavljeni veganski prehrani, ni razumno verjeti, da boste manj zdravi. " (str. 24-26 Težava: Vsi smo Michael Vick)
*Okolje:
Obstaja tudi splošno soglasje, da je živinoreja okoljska katastrofa. Čeprav se ocene škode razlikujejo, predelava živil živalskega izbora nedvomno neučinkovito izkorišča rastlinske beljakovine, kajti živali morajo zaužiti mnogo kilogramov žita ali druge krme, da bi nastal en kilogram mesa.
Za pridelavo enega kilograma govedine je potrebnih 13 kg žit ali 30 kg druge krme; za 1 kg ovčjega mesa je potrebnih 21 kg žita ali 30 kg druge krme, za 1 kg svinjine 5,9 kg žita, za 1 kg puranjega mesa 3,8 kg žita, za 1 kg piščančjega mesa 2,3 kg žita in za 1 kg jajc je potrebnih 11 kg žita. Živina v ZDA poje sedemkrat toliko žita kot celotno prebivalstvo ZDA in bi zadoščala za prehrano 840 milijonov ljudi, ki se prehranjujejo izključno z rastlinami.
Živinoreja prispeva v ozračje več toplogrednih plinov, kot izgorevanje fosilnih goriv za transport. Worldwatch Institute ocenjuje, da živinoreja proizvede 51 odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človeških dejavnosti.
V obratih masovne živinoreje vsako leto nastane 1.37 milijard ton trdne snovi živalskih iztrebkov (to je 130 krat več od količine človeških iztrebkov, ki letno nastanejo v ZDA).
Krmi in vodi za piščance, krave in prašiče rutinsko dodajajo antibiotike. S tem pospešujejo rast živali in preprečujejo okužbe, ki bi jih sicer povzročili pomanjkljiva higiena in intenzivna reja z veliko gostoto živali v zaprtih prostorih. Osemdeset odstotkov vseh proizvedenih antibiotikov konča v živalski krmi.
Živinoreja je odgovorna tudi za onesnaževanje voda, krčenje gozdov, erozijo prsti in še celo vrsto negativnih učinkov na okolje. Tudi pri tej temi lahko oporekate nekaterim podrobnostim, vendar nihče ne more verodostojno zanikati, da živinoreja na koncu koncev negativno vpliva na okolje.
Katero je najboljše opravičilo za povzročanje trpljenja 57 milijardam kopenskih živali in najmanj bilijonu vodnih, glede na dejstvo, da nam ni treba jesti živali iz prehranskih razlogov, in da je rezultat tega početja ekološko opustošenje?
Živila živalskega izvora so okusna.
Uživanje živil živalskega izbora je praktično. Je navada.
V čem točno se torej uživanje živil živalskega izbora razlikuje od organiziranja pasjih bojev?
V ničemer.....
*Z moralnega gledišča ni razlike med mesom in drugimi živili živalskega izvora
Sprašujete se, kaj je narobe z jajci, mlekom in mlečnimi izdelki (sirom, jogurtom, sladoledom)? Pri proizvodnji teh izdelkov ne ubijajo živali.
Ta predstava je zelo razžirjena a kljub temu napačna. Trpijo tudi živali, ki jih uporabljajo za pridobianje mleka in jajc, in zakoljejo jih prav tako kot tiste, ki jih gojijo samo za meso.
Ljudje na splošno verjamejo, da krave "samodejno" proizvajajo mleko in da jim z molžo delamo veliko uslugo Vendar to ne drži, saj morajo najprej postati breje. Vsako leto jih umetno, nasilno oplodijo, zato da imajo ves čas mleko. Če mi popijemo mleko, ga zmanjka za teličke, katerim je namenjeno. Na novo skotene teličke hitro ločijo od mater - včasih takoj, sicer pa največ dan ali dva po skotitvi. Ni človeka, ki bi resno trdil, da to ne povzroča stiske tako materi kot mladičku. Mnoge telice bodo postale krave molznice (hranijo jih z umetnimi pripravki, da ne potrebujejo materinega mleka) preostale telie in vse june pa začnejo rediti "za meso". (str 35- 36)
Na to nam odgovorita še na mnogo "Ampak", ki se nam porajajo
Ampak... odkod dobite beljakovine?
Ampak... ali bom dobil zadosti železa če ne bom jedel mesa?
Ampak... ali bom dobil zadosti kalcija, če ne bom užival mleka in drugih mlečnih izdelkov?
Ampak... slišal sem za nekoga, ki je zbolel, ko je nehal jesti živila živalskega izvora?
Ampak... ali ni "naravno" jesti živila živalskega izvora?
Ampak... kaj če bi bil na smrt sestradan na samotnemu otoku?
Ampak... kaj če bi bolje ravnali z živalmi, ki jih gojimo za hrano?
Ampak... ali ne bi bilo potrebno najprej poskrbeti za človekove pravice?
Ampak... kaj pa rastline?
Ampak... prehranjevanje z živili živalskega izvora je tradicija
Ampak... ljudje smo na vrhu prehranjevalne verige
Ampak... živali jedo druge živali
Ampak... res se ne bi mogel odpovedati svoji najljubši jedi (!!!)
Ampak... prestar sem za spremembo....
Ah pa tako preprosto je bilo. Zdaj pa to.
Se strinjam. Preveč zakomplicirano ;) (ps: je pa vredno razmišljati, o tem, kaj damo v usta, kako to vpliva na nas, na druge/na planet, ne pa kar posegati po tem, kar nam ponujajo, da ne rečem: vsiljujejo … se ubadam s podobnim)
OdgovoriIzbrišiJa. Res. Preveč vidikov.
IzbrišiPreveč informacij.
Preveč vsega. Očitno še nismo lačni.
Aleluja.
Moram prebrat. Včasih me kar boli, ko mislim na te živali, vpete v mlečno industrijo, potem pa kar pozabim, da je v kakšni čokoladi/sladoledu mleko! Nisem dovolj disciplinirana. Jajca se mi zdijo najmanj sporna, ker ima kure moja tašča in ne zgleda, da ravno trpijo.
OdgovoriIzbrišiJa. Tudi meni.
IzbrišiKo bom imela hiško bom imela tri kure za sveža jajca. :)
Ja, mene ta tekst ne prepriča. Jaz nisem Michael Vick.
OdgovoriIzbrišiZ družino živim na majhni kmetiji, kjer poleg sadja in zelenjave, imamo tudi živino: kokoši, zajce, kozo. Kdo od vas ima doma živali za rejo? Kdo je videl zakol? Pri nas koljeta moj mož in tašča. To gre na hitro. To ni bav bav. Zamislite si Indijanca, ki kolje bizona ;) Do živali imamo lep odnos - in tudi hranimo tako kot je treba. Zajci in koza jedo krmo, ne pa žita. Zajci dobijo jabolka in sveže veje sadnega drevesa, in še kaj njim primerno. Naša žvina raste počasi, je žilava in suha. Za to je treba veliko delat. Celo poletje sušimo krmo, morja pa ne vidimo. Pri nas smo prijazni do živali, in NOBEDEN ne uživa v klanju. Me ne peče vest, ko jem naše živali. Jaz se brigam zase in za svojo družino, ostali svet pa kako ve. Kupit v trgovini je najlažje, tudi rastline in žita za vegansko prehrano. Verjamem, da to kaj delajo s živalimi za industrijo, ni normalno. Ta svet več sploh ni normalen. Zato se jaz brigam za mojo družino. Ne verjamem da bo svet boljši, če bomo vsi vegani. To si niti predstavljam ne. Poznam ljudi. Zase lahko rečem, da nisem agresivna, pa jem meso. Najini hčerki zelo radi jesta meso, sin sploh ne, in ga ne silimo (vsi so predšolci).
Ljudje potrebujemo vitamin B12. Torej veganska prehrana ni čisto namenjena ljudjem. Potrebno je vsaj malo industrijske pomoči...
Lep pozdrav vsem ljudem, ki dobro mislijo in delajo!
Živijo,
Izbrišiv zapisu sem uporabila le odstavke, kjer sem prepričana, da ni vse tako jasno kot v knjigi.
Ne avtorja, ne jaz, ne pravimo, da s(m)o tisti, ki uživamo meso agresivni, ali da kdo uživa v klanju. Gre se za to, da naša telesa ne potrebujejo živalskih beljakovin za preživetje (razen B12, ki pa ga pogosto primanjkuje tudi vsejedom) in da "smo Michael Vick" predvsem zato, ker jemo meso zato ker uživamo v njegovem okusu. In upam, da tu se pa strinjaš, da se danes poje veliko preveč mesa. Na jedilniku je vsakodnevno, če ne celo večkrat dnevno (govorim na splošno, v povprečju. V našem vrtcu ga imajo otroci na jedilniku vsak dan, razen res izjemoma). In toliko ga vsekakor ne potrebujemo, ker dobimo beljakovine iz mnogih drugih živil.
To da imate doma kmetijo, na kateri imate živali, s katerimi lepo delate je vsekakor pohvalno in vsekakor (bistveno) manjše zlo, kot vsi ostali, ki si tega ne moremo (ali nočemo) privoščiti. To je tak način, ki bi se tudi meni zdel sprejemljiv. Le da si jaz morem predstavljati, da bi bila zraven pri klanju domače živali, kaj šele, da bi jo sama zaklala. Zato se mi zdi, da je tudi nimam pravice jesti. Veliko sem se tudi pogovarjala o tem in menda je veliko ljudi, ki so včasih lahko prisostvovali klanju, pa z leti ne morejo več in veliko mesarjev, ki si morajo pomagati z alkoholom (ifjunovvatajmin), da lahko še naprej opravljajo svoje delo. Predvidevam, da zato tudi v klavnicah tako slabo (menda, zraven nisem bila) tako slabo delajo z živalmi, saj se morajo nekako "prisliti", da so živali slabe, da jih lahko potem ubijejo. Ker krave, ki te nedolžno gleda s črnimi učki, pač ne moreš ubiti kar tako. Tako si jaz mislim in zato tudi sklepam, da tako "normalno" ubijanje pa že ne more biti. Vsekakor pa ne v takem obsegu kot je dandanes prisoten.
Kar se pa tiče boljšega sveta. To da bi bili vsi vegani je čista utopija sploh razmišljati. Tako kot je tudi utopija razmišljati, da bi vsi redili lastne živali na lastnih kmetijah. Ampak svet bi bil pa definitivno boljši, če bi vsi samo zmanjšali količino zaužitega mesa in ostalih izdelkov živalskega porekla preprosto zato ker je stanje takšno kot je zdaj za naš planet nevzdržno, saj porabimo bistveno preveč virov. Nekaj se bo moralo spremeniti, če bo hotelo človeštvo preživeti. In to ni mrka napoved. To je dejstvo. In to ni edina stvar, ki jo bomo morali spremeniti.
Živijo!
IzbrišiSpet jaz. Zdi se mi, da me niste povsem razumeli. Lahko, da nisem jasno napisala. Rada bi stala v bran tistim, ki jedo meso in mislijo da je tako prav, iz vseh vidikov.
V paleo prehrano se ne razumem, a ko praviste da naj bi se meso jedlo trikrat dnevno, lahko bi majhen košček mesa razdelili na tri dele. Eni stokovnjaki za prehrano pravijo, da je potrebno uživati veliko zelenjave, nekaj mesa in rastlinska olja. To naj bi najbolj ustrezalo našem črevesju.
Ponavljam, jaz nisem Michael Vick! Ta človek je imel zadovoljstvo v gledanju borbe psov, v gledanju agresivnosti, krvi, medsebojnem ubijanju. Ja nikakor nisem tak človek!
Jem meso, ker imam potrebo po njem.
Za moje pojme mi doma ne jemo preveč mesa, oz. lahko rečem da ga jemo malo. A to itak ni nikogar skrb, ker za to skrbimo mi sami. Kar se pa dela, da se prehrani ta bogati del sveta..... Ja, pretirava se v vsakem pogledu. Živali trpijo in mi jih je resnično žal. Ampak, ker jaz teh živali ne jem, niso moja skrb. Kako naj jim pomagam? Jaz ne morem spremenit ne sveta, ne potrebe ljudi po polnih hladilnikih in žepih. Zato pravim, da skrbim za svojo družino, ostali pa kako vejo in znajo. Moja vest je čista.
Avtorja naslova "Vsi smo Michael Vick" me žalita. Velikokrat se tisti, ki ne jedo meso, obnašajo do nas ki meso jemo, kot da smo slabi ljudje in velikokrat nam rečejo da smo agresivni. Kaj pa druzga avtorja mislita s tako izjavo, če nas ki jemo meso primerjata z enim agresivnim človekom?
Delo v klavnici je zagotovo teško delo, jaz ga ne bi mogla delat. No, če bi šlo za preživetje moje družine...
Vi, Anita, boste jedli in kuhali kar boste želeli. Jaz tudi.
Ljudje nismo črno-beli.
In vsaka zgodba ima dve plati.
Vi pišeste javno, in s tem tudi vplivaste na mnenje ljudi. Imela sem potrebo, napisati drugo plat zgodbe.
Lep pozdrav! Vaše zapise bom brala tudi naprej.
Živijo,
Izbrišivesela sem, da se spet oglašate. Debata je dobra, spodbuja razmišljanje.
Če je še takole civilizirana, pa sploh.
Prepričana sem, da ne morem zadovoljivo prenašati sporočila knjige v tem kratkem zapisu, zato priporočam branje knjige.
Ne, paleo ne predlaga, da bi se en košček razdelilo na tri dele. Paleo predlaga, da se vse kalorije pridobijo iz mesa in iz zelenjave in nekaj malega iz sadja. In kot veste, zelenjava nima prav dosti kalorij, zato se je meso z "taveliko žlico". Menda se s Paleo dieto sploh ne moreš zrediti, ne glede na to koliko kalorij poješ, tako da sploh ni problematično, če poješ še malce več. (Zdaj sem že malce cinična). To je meni neetično.
Sama nimam občutka, da bi me avtorja s svojimi trditvami žalila, ker tudi sama kot (še vedno) mesojedka, razmišljam podobno.
Avtorja ne trdita, da smo Michael Vick, ker bi uživali v trpljenju živali. Temveč zato, ker jih jemo zato ker uživamo v mesu. Fizično imamo potrebo po beljakovinah, za katere ni važno od kod prihajajo (razen B12), smo pa navajeni na meso. Živali na vaši kmetiji se imajo vsekakor bolje, kot živali v masovni reji, vsekakor pa se imajo slabše, kot bi se imele v naravi. Če ne drugega živijo veliko manj časa, na omejenem prostoru in umrejo nasilne (pa čeprav hitre) smrti. Pri nas na hribu npr. že kakih 15 let živi koza, ki je ušla iz ograde, vaše koze bi gotovo tudi raje živele svobodno in dlje časa.
Avtorja trdita, da manj trpljenja ni bolje kot več trpljenja. Trdita, da je to isto, kot da bi posiljevalcu rekli, ok. lahko jo posiliš, ampak vsaj ne tepi je zraven. In ne me narobe razumeti, nikakor vas ne primerjam s posiljevalcem.
Knjiga je namenjena široki populaciji in se ne more obračati na enega samega. Ne more pisati, vi Belokrajnka, to kar vi počnete je ok. tisto kar počne Marica v bloku pa ni ok. Široka populacija uživa preveč mesa, ki je "proizveden" točno v obratih masovne živinoreje. Če pogledamo, da stane piščanec 3 eure/kg. To je z 9% davkom, nekje 30% maržo, 30%zaslužkom in 30%stroški. Torej je piščančje življenje vredno 1eur na kilogram! To res ni normalno, točno tako kot ste rekla.
Jaz se trudim, da mesa in ostalih izdelkov živalskega izvora pripravljam čim manj. Kar ga kupim, ga kupim pri lokalnem mesarju, brez pretirane embalaže. Ponavadi pripravim tako, kot ste rekla, bolj za začimbo. Golaže, rižote ipd. Količino mleka smo zmanjšali, dobivamo ga iz bližnje kmetije v steklenih flašah. Sami pripravljamo jogurte in skute. Trudimo se po najboljših močeh, da imamo čimbolj čisto vest. Ampak kot vidite, imate lahko vi bolj čisto vest kot jaz. Ker jaz za svoje živali ne skrbim, jih ne poznam in nisem zraven pri zakolu. Zato sem zadnja, ki bi vas žalila. Vem pa, da se najdejo vseh vrst ljudje, lahko da so nekateri vegani tudi nekoliko nasilni pri prepričevanju, ampak verjemite tudi njim ni lahko in tako ali tako se v vsaki vrsti ljudi najdejo taki ali drugačni.
Tako, da se v večini stvari, po moje kar strinjava, razen v tem, da je jesti meso prav iz VSEH vidikov. Zavedati se morate tudi, da je takih ljudi kot ste vi, ki vzreja živali tako kot vi, zelo, zelo malo, velika večina je tistih, ki bi si knjigo res morali prebrati, pa je skoraj gotovo nikoli ne bodo.
Ne vem če se stikata rep in glava. Ampak je res že zelo pozna ura in grem spat.
Lep pozdrav tudi vam, vesela bom, če se boste še oglasila.
En lep pozdrav!
IzbrišiDoma je toliko opravkov, da Vam ne utegnem napisati kaj vse se mi je motalo po glavi, kaj vse sem želela argumentirati. Pa ne bom. Temu ne bi bilo ne kraja ne konca ;)
Ko sem pisala, sem želela dati v vednost da vsaka stvar, ki se jo zagovarja, ne more odgovarjati vsem ali povprečju, ker tudi ostalih je veliko. Zato se nisem najdla med tistimi o katerih se je pisalo v knjigi. Sem pa tu. Obstajam. Imam glas in čustva.
Nimam pa moči za debate.
Topel pozdrav iz Bele krajine!
P.S. Sem razmišljala o Vaši sosedi kozi - prav zanima me kako preživi, ko zapade sneg. Mogoče se znajde tako kot srna. Zdaj si skušajte zamisliti, da moja soseda odloči postati veganka, ter spusti v naravo deset krav in bikov.......... Krava s teličkom v gozdu glih ko se sprehajaste (ne vem ali bi bila plaha kot srna, ali mogoče divja kakor medvedka z mladičem), ali pa se peljaste z avtom po cesti in hop, skoči bik pred avto (to ni jelenček)....... Sneg, nič za žret, vajene so krme.....
Tukaj se ne delam norca iz nikogar, ampak jaz si ne znam drugače zamislit obnašanja živali, ki iz generacije v generacijo živijo z ljudmi.
Edino, če bi pustili, da ta svet postane bolj divji, pa se živali in ljudje zdesetkajo. To bi mogoče pa res bilo prav.
Živijo,
Izbrišija te debate na papirju poberejo kup časa in energije. Tudi meni.
Vsekakor pa je fino, da se spodbuja razmišljanje o tej temi in o ekologiji ipd...
Koza lepo preživi. Če bi vsi postali vegani, pa upam, da ne bi kar spuščali živali v divjino. Tu res ni toliko govora o malih kmetijah. Govor je predvsem o velikih kmetijskih obratih. Tam pa gotovo deluje čudovit kapitalističen vzvod ponudbe in povpraševanja in predvsem stroškov. Če bodo v trgovinah piščanici ostajali jih bodo manj zaklali, če bo več živih piščancev, bodo manj novih vzredili in če bodo na koncu ugotovili, da ne prodajo več dovolj piščancev, da bi pokrili stroške bodo obrat zaprili. Simpl. Ni se bati, da bi svet preplavili preživeli piščanci.
Lep pozdrav v Belo krajino. :)
Jaz pa mislim, da so v paleolitiku jedli meso večkrat na dan... Najbrž ne vsak dan, a si ne predstavljam, kako bi večje količine mesa, ob ulovu kakšne večje živali, shranjevali ob poletni vročini. Sicer pa razumem dileme, težka tema...
OdgovoriIzbrišiSanja, vsekakor se strinjam.
IzbrišiKak dan večkrat na dan, kak dan nič.
Mogoče so kak kos posušili za hude dni.
Super zapis! Bravo!
OdgovoriIzbrišiMe veseli, da si začela razmišljati v tej smeri in da imaš namen in voljo zmanjšati prehrano živalskega izvora. Si odpiraš oči in srce. :)
Ker pa si vsem že tako dobro argumentirala svoj zapis, nima pomena, da še jaz pristavljam svoj pisker. Lahko rečem le, da moram tudi sama prebrati to knjigo. :)
Se trudim.
IzbrišiKnjiga je še pri meni. Jo vrnem v sredo. :)