Post: Dan 5, malce čuden :)

To je ideja, ki sem jo morala sprejeti, ko sem začela pisati blog.

Ne glede na to, kaj napišem, kaj povem, kaj doživim... vedno obstajajo ljudje, ki bodo nekatere stvari vzeli za dobro, nekateri za slabo. Kakšno stvari, ki jo napišem po trenutnem navdihu vzamejo za sveto, nekateri mislijo, da me to definira...
Ampak jaz živim v svoji koži 24 ur na dan, 7 dni na teden, na blogu pa se znajdejo le misli, dogodki, fotografije, ki so en mali delček tega življenja. Veliko, veliko ostane skritega. Pa tudi če bi vse napisala...

Torej... kar sem morala dojeti je to, da se s tem, kaj si drugi mislijo o meni, sploh ne obremenjujem.

In če ste "na moji strani", ne mi razlagati, kaj si nekdo misli o meni... me ne zanima. Lahko me samo spravi v slabo voljo. 

Tudi ko razmišljati o ekologiji in poskušamo nekatera načela spraviti v prakso,
se nam čisto lahko zgodi, da pred drugimi včasih izpademo nekoliko "čudni".

Recimo, ko nas za novo leto obdarujejo z različno plastično "šaro" za katero že vnaprej vemo, dajo bomo prej ali slej, neuporabljeno, vrgli v smeti. Ko nam ponujajo brezplačne dišave za dom ki so pre-agresivne in bolj-kot-ne neprijetnega vonja. Kulije, za katere vemo, da bodo samo packali, Skodelice za kavo z raznimi reklamnimi napisi, še en nahrbtnik, ki ga ne potrebujemo.

Ko na blagajni olupimo sadje iz plastičnega krožnika in jim razložimo, da tega ne potrebujemo in naj kar oni še enkrat uporabijo.

Ko prinesemo v trgovino svoje vrečke za zelenjavo in jih ponudimo pri blagajni.

Ko v mesnici razložimo mesarju, da nas čisto nič ne moti, če se bodo čevapčiči na poti domov nekoliko zmečkali in da ne želimo plastičnega krožnika.

Ko na morju edini stojimo do kolen v vodi in pobiramo smeti, ki jih je nanesel tok.

Ko gremo v kitajsko restavracijo in ne želimo vzeti plastične igrače, ki jo ponujajo našemu otroku, ker smrdi po najcenejši plastiki in že zdaj vemo, da se bo polomila v naslednjih desetih minutah.

Pa še in še bi lahko naštevali... ampak zapomnite si eno stvar...

Kaj si drugi mislijo o nas, ni naša stvari.

Vsem ne bomo nikoli ustregli, zato je najbolje, da smo zvesti samim sebi, svojim načelom in da delamo to kar se nam zdi da je prav.