40 dnevni post: Eko post

Pust je mimo in že kar tradicionalno se tudi tisti, ki se ne držimo krščanskega posta per se, v teh dneh vsak pri sebi izberemo vsak svoj post, svojo napako, ki jo želi odpraviti.

Jaz sem se že pred leti, za postni čas in še malo čez, odpovedala kavi (je šlo zlahka, a sem se vrnila na stare poti, jo imam preveč rada), nato za 40 dni mleku in mlečnim izdelkom ter jajcem. Šele zdaj sem opazila, da sem si že dve leti nazaj zadala tudi post "čimveč zelenjave in čim-manj embalaže".

No, moram se potrkati po prsih in priznati, da smo, kar se tiče zgornjih zaobljub pri nas že zelo pridni. Počasi, počasi, korak za korakom, se izboljšujemo. Seveda je grehov še veliko in to bom intenzivno izboljševala zdaj, kaj ti do "BREZ" nam še veliko manjka. Pravzaprav moram priznati, da dvomim, da je v tem trenutku, v naši okolici kaj takega realno sploh možno. Če ravno ne živiš od samooskrbe na kaki kmetiji. Se pa da veliko veliko narediti in vse, brez kakega posebnega truda, le kako idejo rabiš in malce priprave vnaprej.

Prav zato, ker je tako preprosto, bi rada k temu povabila tudi vse vas. 

Ne pričakujem, da boste imeli prazne smeti z embalažo, upam pa, da boste, tako kot imamo že nekaj časa mi, več tistih bio razgradljivih, kot pa vseh ostalih skupaj. Ker ko pogledam naokoli in se spomnim, kako smo imeli še pred 20 leti pred vsakim  tretjim blokom le eno malo kanto za smeti, ki so jo spraznili enkrat na teden, zdaj pa pred VSAKIM blokom po dve ali tri kante za vsako vrsto smeti, me prime groza. Še bolj pa me prime groza, ko pomislim, koliko svinjarije zaužijemo, ko kupujemo vso to predelano hrano in koliko denarja damo za embalažo, sladkor in vodo, ki prevladujejo v teh izdelkih.

Naš  "eko smrtni greh" na katerem bomo delali naslednjih (upam da ne vseh) 40 dni, bodo Pamperske, ki se jih zaenkrat nikakor ne uspemo znebiti, za Racmanke sem pa preveč lena in na komot, da bi jih uporabljala, priznam. Žal. Sem poskusila, a se nam ni obneslo. Skratka, mulo se ni pripravljen niti usesti na kahlico, niti na adapter za na školjko, niti lulati kot brata, ne za risanke, ne za bombone. Torej gremo na hard doma bomo brez. Pa da vidimo kako dolgo se bo lahko boril (ali pa jaz?).

V času posta, bom poskušala pomagati z različnimi nasveti, izračuni, pripomočki, pomagati k razmisleku kako zmanjšati količino odpadkov, jesti manj procesirane hrane, porabiti manj elektrike, zapraviti manj denarja in konec koncev, živeti bolj zdravo.

Zelo bom vesela, tudi vaših nasvetov, še veliko stvari moram izboljšati tudi jaz.
Povem vam pa tudi, da imam svoje meje, no me zanima kako bo, ko bom tole brala čez nekaj let.

Pomembno mi je, da izgledam kot "civiliziran človek" ne kot kak "hipi" v pisanih oblačilih iz druge roke (čeprav tudi ti niso vsi isti in sem pripravljena iti prečekirati kakega). Nisem se sposobna odpovedati avtomobilu, (vendar pa že komaj čakam, da enkrat v prihodnosti pridem do električnega, bo naš trenutni zdržal do takrat??) Tudi opremo v hiši bom imela novo ne iz antikvariata (razen kakega kosa za poudarek) ker res ne prenašam vonja po starih omarah. Niti ne bomo imeli sten iz gline pa čeprav so res oh in sploh zdrave (no ja - malce me pa mika), bomo pa imeli lesene.

No, da ne zaidem predaleč.

Domača naloga, dan 1:
Za prvi dan, vam polagam na srce, da se enkrat za vselej, znebite plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo. Investirajte nekaj evrov v te čudovite pralne vrečke za zelenjavo, v katere vam bodo z veseljem postregli v vseh trgovinah. Jaz jih uporabljam že kake pol leta. Vedno jih imam v prtljažniku, v eni veliki nakupovalni vrečki, in ko grem po nakupih je to nujna oprema v vozičku. In vedno so deležne le pohval, še noben prodajalec me ni zavrnil.

Seveda pa vrečke nič ne pomagajo, če potem nakupujete sadje in zelenjavo v ki je (zelo nepotrebno) pakirano v plastične posodice, vrečice in folije. Če se le da, kupujte v trgovinah, kjer izdelke prodajajo rinfuzo, po možnosti tudi tiste, ki jih običajno kupite v vrečkah (fižol, čičerko, suho sadje ipd), ali še bolje na tržnici in to lokalno pridelano ali pa vsaj sezonsko sadje in zelenjavo.

In predvsem prosim, pojdite po meso k mesarju. Tudi če vam ga zapakira v vrečko je to še vedno veliko, veliko bolje, kot če ga kupite na pladnju iz stiropora v katerikoli izmed verig. Če boste pa še toliko pridni in vnaprej pripravljeni, da boste s seboj nesli posodo, v katero vam bo mesar dal kupljeni kos, ste pa zmagali. Ta korak mene še čaka. Takoj jutri dam posodo v nakupovalno vrečko.

In prosim, ne glejte preveč na ceno. Ja, čisto res je, da je meso pri mesarju dražje kot v Lidlu, ampak verjemite ni zastonj dražje. Raje redkeje pa bolj kvalitetno, tak je moj moto.
Če se boste držali nasvetov, pa boste na zagotovo ugotovili, da čeprav ne gledate na cene, plačujete v trgovinah bistveno manj, kot ste plačevali prej. To je: če ste zdaj povprečen uporabnik. Če ste že zdaj osveščeni, potem razlika ne bo tako velika.

Upam, da to ne bodo najmanj brani članki na mojem blogu in da vendarle še koga navdušim za nekoliko bolj ekološki pristop k bivanju.Trudila se bom, da bodo članki, kljub težki temi, zanimivi in nasveti enostavni. In če vsaj razmišljate o tem, da bi se mi pridružili v tem težkem boju, hvala, hvala, hvala! Če ne letos, pa mogoče naslednje leto.

Svet imamo samo en in trditev, da ena oseba ne more narediti razlike, je zgolj in samo sprenevedanje. Vsak od nas lahko spremeni svet, morda ne v celoti, lahko pa spremeni vsaj svoj svet in svojo okolico. Vse se začne in konča pri nas. Že ena sama neuporabljena plastična vrečka lahko reši življenje eni ribi.

Čakanje, na politiko, da prepove smeti in Eje v hrani, hja, to pa se verjetno nikoli ne bo zgodilo. Zelo, zelo hitro pa se bo to zgodilo, če bomo potrošniki izbirali izdelke brez smeti in E-jev. Pravzaprav se to že dogaja, čeprav je val še zelo majhen, tisti, ki nastane, ko vržeš "Žabico", ampak ne dvomim, da bo prej ali slej zrasel v rušilni val. Verjamem.

Če sodelujete ali  vsaj podpirate namen, pa vas prosim, da delite članke.  čimveč enako mislečih, da skupaj združimo moči in naredimo čim večji val, čimprej.