Hja no... saj nisem pozabila na Eko post.
Idej imam še veliko, le besed mi manjka v teh dneh.
Vam pa pokažem en klasični "pokaži kaj znaš" filmček, ki ga vedno posnamemo nekje pri dveh letih, ko postanejo mulčki najbolj zabavni.
Smo pa v zadnjem času naredili kar velik napredek. Tak, ki se nama zelooo pozna. :)
Arne je namreč že eno leto spi v sobi z bratoma. Ampak za uspavanje je pa potreboval nekaj pomoči.
Vsak večer je bilo treba sedeti ob njemu in mu dovoliti da nama je tlačil rokico v rokav. Kar je sicer veliko bolj prijetno, kot je bilo Enejevo šlatanje ušesnih mešičkov, ampak polurno sedenje v temni sobi, človeku pobere še zadnje kaplje energije.
Kmalu po novem letu sem naredila akcijo. En večer sem sedela ob njem, le roke mu nisem dala. Slabo uro je jokal in potem zaspal. Naslednji dan je zaspal po petih minutah. Nato sem se počasi oddaljevala od posteljice proti vratom. Po kakih dveh tednih, sva jima zvečer odprla pesmice. In od takrat naprej zaspijo sami. Ohhhhh kakšno olajšanje.
Pa ne samo to, še večino noči prespi čez vso noč, brez joka. Zdaj se končno spet počutim kot človek, ne le kot mama. :)
Tale filmček je kar dolg in za vas mogoče ne bo ravno zanimiv.
Je bolj za našo statistiko. :)
Oooo cestitke za svobodne vecere:) Jaz zaenkrat se sanjam o tem, bosta sama zaspala:)
OdgovoriIzbrišiHi,hi... jaz si tudi nisem mislia, da bo tako kmalu uspelo.
IzbrišiNo, upam, da ne hvalim dneva pred nočjo. :)
Tudi mi smo isto naredili pri Gasperju....prvo roko stran, potem sem se vedno bolj oddaljevala od postelje...je pa bilo pri nas to vse do 5 leta...in sem tiste 30-45minut tisine in sedenja ob posteljici izkoristila za eno vrsto meditacije...in moram priznat, da mi ta cas vcasih se vedno manjka...pa je ze 6 let od tega....
OdgovoriIzbrišiMa ne, jaz sem bila potem čisto koma.
IzbrišiPogrešam pa ja, še bolj pa tisto, da pride k nama v posteljo in se stisnjem k njemu. Tisto me res prav pomiri.
Ampak to, da se zjutraj zbudim naspana, je pa neprecenljivo. :)
I whish, pri nas zaspi že nekako...samo ostat v svoji postelji do jutra...neizvedljivo.
OdgovoriIzbrišiSej bi rekla k bi se zdudu ob 5h, pa ga pol neseš k sebi (ja tako malo mi je čisto všeč). Ampak danes redcimo se je zbudil ob 1h - ko čuk...1h sem tja, jaz mož...bleh
This to shall pass- to je moja trenutna mantra
Joj ja,
Izbrišiob enih.. najhujša ura. Ko se ravno fino potopiš v globoki spanec.
Jaz se tresem po celem telesu, če me takrat prebudijo nočni kriki in jok.
Grozno.
Ampak ja... vse je faza. :)
Ti zavidam samo-uspavanje...meni to ne znese, še vedno, tako da če želiš duševni mir...je tole zakon! Čestitke!
OdgovoriIzbrišiJa, saj ko sem to pisala, sem se malce bala, da bo izgledalo da sem grozna mama, da bi morala oh in sploh uživati ob uspavanju.
IzbrišiČakala sem na kak komentar, ki bi mi žugala.
Ampak jbg... res je fajn. Saj crkljamo se pa prej. :)
Anita, če prve sekunde so za umret LUŠTNE! ma kakšen bonbonček je tvoj škratek, za crknit! Ma tole je en tak lep filmček!
OdgovoriIzbriši