Regratova juha

Zadnjič sem ob nabiranju regrata naletela na zlato žilo.
Na dveh kvadratih prostora sem nabrala toliko regrata, da ne vem ali sem jaz nesla njega domov, ali on mene. Ker sem imela hkrati v košari vozička še kilo mladega vipavskega radiča, sem začela razmišljati, kaj bi skuhala, da bi porabila čimveč obojega.

Začela sem razmišljati, da se da gosto juhico skuhati pravzaprav iz vsake zelenjave in na enak način. Por/koruzo/bučke/grah/špinačo/blitvo/korenje/zelje... skuhaš/blanširaš v slani vodi, dodaš (ali pa ne) malo kuhanega krompirja, sol in poper, česen in/ali čebulo, za blažji okus dodaš malo mleka in/ali kisle smetane in aktiviraš palični. Naložiš v posodice za juho in okrancljaš in začiniš po mili volji. Npr. zaliješ z bučnim ali olivnim oljem, dodaš sladko ali kislo smetano, še začimb. In če imaš otroke jim dovoliš, da si jo izdatno posujejo z zlatimi kroglicami. Če si malce bolj fin pa si za čez, na putrčku, zapečeš kocke kruha.

No in ko sem malce pobrskala po spletu se je moje razmišljanje potrdilo.

Zaradi grenkobe regrata moraš paziti samo to, da ga malce bolj pokuhaš, v vodo dodaš še 1-2 deci mleka in to vodo potem odliješ (menda je dobra za rože zalivat).

Kuhanemu regratu dodaš kuhan krompir (količina je odvisna od tega koliko okusa po regratu si želiš, jaz sem dala približno pol/pol) zaliješ še z malo vode. Nato na olju prepražiš dva do tri stroke česna in jih dodaš juhi. Za blažji okus lahko dodaš še malo mleka ali smetane in zmiksaš.

Jaz sem sicer falila in namesto sveže vode dodala kar tisto v katerem sem regrat kuhala in je bila za moj in za Enejev okus malce preveč grenka. David jo je zelo pohvalil, Rene pa bi jo sicer zmazal, ampak se je moral strinjati z Enejem.

Okus je zelo zanimiv, spominja na špinačo, a ima nekoliko več karakterja.
Mislim, da bi se ga dalo tudi sicer porabiti ravno tako kot špinačo. Za prilogo, lazanjo, pito... Vsekakor bomo še poskušali.

Upam, da sem s tem zapisom tudi že deloma odgovorila na Ninino vprašanje, kako v vsakdanjo kuharijo vnesti več zelenjave. Kremne goste juhice so vsekakor enostaven, hiter in odličen začetek in tudi otroci jih običajno radi jedo.

S pomočjo regrata in radiča ter domačega mleka in jogurta, pa sem jaz v preteklem tednu tudi postavila nov mejnik v naši kuhinji. Verjetno se je zgodilo prvič, da smo imeli več bioloških odpadkov kot embalaže. Bravo mi!!!


Aja. Ko smo se vračali z nabiranja regrata, nam je Ribnčan pod blokom opisal še svoj način pripravljanja in čiščenja regrata. Njegov je sicer bolj sofisticiran (ima pač malce več časa) ampak tudi variacija, ki sem jo po svoje prilagodila, je precej hitrejša in lažja od mojega prejšnjega. Glavice regrata sem vzela v roke tako da je koren gledal gor. Odstranila sem vse grde in posušene listke in odrezala koren. Nato sem ga zložila v tase (glej drugo fotko). Potem pa sem tako zloženega oprala tako, da sem bolj umazane spodnje dele, dala kar pod pipo in jih fino zdrgnila s prsti. Tako sem z njih odstranila že skoraj vso zemljo. Potem sem dala regrat v centrifugo, ga samo še dvakrat namočila v vodo, odcedila in voda je bila povsem čista.