Presenečenje

Bil je dan pred Silvestrovim.
Bil je en tak bizi dan, ko moraš postoriti še cel kup enih stvari. Mulca sta si izborila noč pri Staratu in Starimami, midva pa sva se odločila, da si privoščiva večer v dvoje. Tak brez kompjuterja, vsak na svojih kolenih.

Za večerjo sva si privoščila čudovit hamburger, v pečici so se že pražili dišeči mandlji, mene pa je že ob osmih strašno mikal pogled na posteljo.

Ob devetih pa mi zazvoni telefon. Kdo za hudiča me pa zdaj kliče????
Oglasim se in na telefonu Petra, bratova punca.
Sope in joka v telefon. Menda sta se grozno skregala.

Sta pa tud talenta, si mislim. Brat je v Kanadi in edini kontakt, ki ga imata je preko Skypa. Kako se pa lahko tako grozno skregaš preko računalnika? Ampak ker je bolj čustvene narave, ji verjamem. Kako ne. Ko bi vi slišali njen pretresljivi jok. Ponudim se ji, da pridem do nje, lahko pa tudi ona pride k nam, če želi. Pa pravi da ne, da reje vidi, če pridem jaz, ker taka si res ne upa v avto.

Uf, mora biti pa res grozno. Hitro se obujem, vržem nase bundo, zapakiram pladenjček (še ne) praženih mandljev za tolažbo in odhitim.

Ko prispem k njej, je bilo vse temno. Vstopim in gledam temno postavo kako me gleda iz dnevne. Kar malce grozno je bilo. Potem pa vzklik. PRESENEČNEJE! In cela dnevna mojih dragih punc skoči proti meni.

O, ja. Presenečenje je pa bilo. Kaj takega pa še ne. NIČ, ampak res, NIČ nisem posumila. Čeprav so menda vse sumile da sumim, ker sem le kako uro prej poklicala kako polovico med njimi, da bi malce poklepetale. Še najbolj presenečena sem bila, kako je Davidu uspelo prikriti vse skupaj. Niti toliko mi ni namignil, da bi se malce uredila. Celo luknje v nogavicah sem imela zabožjovoljo.

Anyhow... punce so se res potrudile. Pripravile so mi čudovit Babyshower. Cel kup zabavnih igric, spominčkov in hudo prijeten babji čvek.

Punce super ste! Hvala vam!