Pred kratkim je Enej spoznal koncept "metanja na finto" in zdaj se bolj ali manj uspešno, nenehno trudi, da bi nas nafintiral.
Tako sva si v nedeljo popoldne privoščila popoldanski počitek, on pa je tisti dve urici povsem tiho preždel v svoji sobici. Po dveh urah pa pride čisto potiho k nama in pravi, da naj greva pogledat, ker nama je pripravil presenečenje. Ga vprašam, če je sestavil puzzle, pa pravi da ne. Da je pospravil sobo, pa še eno risbico je narisal, tako ful lepo, za katero je porabil zelo veliko časa.
Ko prideva v sobico, pa seveda zagledam na tleh zel regiment zloženih puzzl. In nepospravljeno sobo, kakopak. "Ja, a nisi rekel, da si sobo pospravil?" "Ha, ha... sm te na finta". :)
Ampak včasih pa kaka finta uspe tudi meni.
Tako se pred kratkim zvečer spravljamo spat, on v svoji postelji, jaz pri Reneju in po vsi sili želi ravno Renejevega pliška. Ker mu ga ne da, si je šel po novega v košaro. Pa že tako ali tako se mu pliški kar nabirajo in nabirajo tam v postelji. Vsak mesec je kak nov.
Pa mu pravim, "Enej, če boš imel toliko pliškov, te bodo neko noč, ko boš zaspal,vrgli iz postelji, ker ne bodo imeli več dovolj prostora."
"Kako me bodo vrgli dol?"
"Z ritami bodo začeli migati, pa te bodo zrinili s postelje," mu pravim.
Potem je nekaj časa tiho.
Čez čas spet načne temo. "Mami, kako misliš, de me bodo navadni pliškoti vrgli s postelje, sej oni ne migajo z ritko."
"Malce sem te tla na finto," mu pravim v smehu.
"Sej si tudi me!", mi odvrne fantinec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.