To ni fer!

Tale "vzgojna" se mi je pa kar dobro posrečila, se mi zdi. Tako je bilo.

Včeraj, ko sem šla po prvem roditeljskem sestanku za šolo (ne me vprašat kako je bilo) po mulca h našim, sem planirala, da bomo šli še za pol urice na igrišče, kar sem Eneju tudi povedala. Ampak potem sta seveda jedla in se na dolgo obirala in ko smo odhajali je bila ura že skoraj osem. In seveda nismo imeli več časa, da bi šli na dvorišče.

Nekaj (starejših) otrok pa se je takrat seveda še vedno veselo igralo. In Enej se je jasno razburil. "To ni fer, zakaj pa oni lahko, jaz pa ne. Zakaj ne smem bit še zunej......" To se je kar vleklo in vleklo. TO NI FER. To je njegova priljubljena fraza.

Potem mu začnem razlagati, da življenje pač ni FER. Če to pa je FER, da on dobi hrano petkrat na dan, otroci v Afriki pa samo enkrat ali pa še to ne. A to pa je fer?

In potem sem mu dala na izbiro.
Ok. Lahko pa pošljemo tvojo hrano, ki jo dobiš v celem dnevu v Afriko, ti boš pa lahko še eno uro zunaj. A bo to fer? A bi tako naredili?

Je rekel, da ne. Potem ni več cvilil. Danes je samo omenil, da on ne bi bil niti en teden lačen.