Zima

Le dva dni kasneje. In to kakšna.

Eneju sem razlagala, kako sem si kot otrok želela, da bi tako dolgo snežilo, da bi lahko kar z balkona skakala v sneg. No, na Rogli bi lahko. Pravzaprav smo šele drugi dan ugotovili, da nismo v pritličju ampak v nadstropju.

Sicer pa smo se imeli zelo lepo. Dva dni smo se samo družili. Brez interneta, brez televizije. Le mi štirje, plastelin, barvice in knjige. Ter veliko, veliko snega in malo bazena.

Zadnja dva dni pa nas je narava končno tudi malce razveselila s soncem. Sploh zadnji dan. Ta je bil pa pravljičen.

Na Rogli smo bili prvič in nam je bilo prav všeč. Smučišče je v primerjavi s Cerknim, ki smo ga bolj navajeni, sicer precej zastarelo. Sama sidra, ki so za starše malih otrok precej naporna, saj se zatakne ravno na kolenih. Proge so pa super. Ravno prav položne, da jih lahko lepo odkarvaš, brez oddrsavanja in prevelike hitrosti in na koncu noge prav nič ne boljo. Tudi to, da je smučarska karta za otroke do (vključno z) šestega leta brezplačna jim gre v plus. Le to me je prav malce razžalostilo, da mi ni uspelo preveriti stanja na tekaških progah. Pa tako lepo so se svetile na soncu, ko sem jih opazovala s sedežnice. Se vrnemo.

Snežinka