Virus

Ta pravi Korziški, ta me je napadel.

Najprej me je žgečkalo v grlu. Nato v nosu. Tolikokrat kot sem kihnila v zadnjih dveh tednih, nisem prej v celem življenju skupaj. In to v najbolj zoprni obliki, ko te najprej nekaj minut žgečka v nosnici, da gledaš križem in ti solze tečejo po licih.

Potem so se mi zamašili sinusi. Izgubila sem vonj in okus. Prvič v življenju sem shujšala od bolezni, saj nisem jedla dokler me ni bolel želodec. Sploh nisem vedela, da je lakota povezana z vonjem. In ko sem jedla, sem pojedla minimalno količino, ker je bilo vse brez okusa.

Po nekaj dneh tovrstnega hranjenja sem seveda vse nadoknadila, saj sem si že tako želela pojesti nekaj okusnega, da sem zobala vse po vrsti, samo da bi našla nekaj z dovolj močnim okusom, da bi ga čutila. Pa ni šlo, vse je bilo kot da bi jedla malce bolj gosto vodo. Čutila sem samo grenko, kislo, slano in sladko, pa še to izredno okrnjeno.

Ko sem še mislila, da je vse skupaj le prehlad, sem ga poskušala uničiti z vsemi mogočimi zdravili, ki sem jih našla doma. Operil, propolis, železo, vitamine, minerale, lekadol, med, jagermeister, limona, inhalacije, pumpica za čiščenje nosa... ni, da ni.

Šla sem na nočno desetko na Bled. Sem mislila, da me bo to, ali pozdravilo, ali spravilo v posteljo. Še neurje nas je ujelo. Pa nič. Ne na bolje, ne na slabše, rahlo na slabše.

Potem so me začela boleti še ušesa in grlo. In takrat sem se končno spravila k zdravniku. Končno dobila zdravila, da se je končno začelo premikati na bolje. A še vedno izredno počasi. Končno imam okus nazaj. Vsaj to.

Že cel teden brez teka. Pa me mika. Ker telo je OK. Le glava je kot bi mi jo zavzeli marsovci.