Predsednik OK Azimut iz Cerknega je namreč moj gimnazijski sošolec, ki se trudi, da njihov klub ostaja največji in najboljši orientacijski klub v Sloveniji. Tudi tako, da nudi privat lekcije svojim najljubšim (ok, to sem jaz dodala ;)) bivšim sošolka.
Klemen je oseba, ob kateri ti pade čeljust dol. Najpametnejši človek kar jih poznam, strašansko sposoben, hkrati pa prijetno skromen. Prepričana sem, da se bom lahko še važila naokoli, da ga poznam. :)
Torej, v torek smo se dobili on, jaz, Erik in še ena sošolka, Alenka, pred živalskim vrtom v Ljubljani in smo se z karto in kompasom podali na Rožnik. Klemen nam je obrazložil osnove, mi dve pa sva iskale točke.
Naporno, možgančke kravžljajoče. Prijeten izziv in zabava.
Vsekakor to ni bilo zadnjič. Mogoče se že 15.4. podam v Komendo na tekmovanje (ne ker bi tekmovala, ampak zato, ker drugje pač nimaš možnosti tega početi).
Klemen tudi vas vabi, da se pridružite klubu in vidite kako prijeten način preživljanja časa je to.
Primerno je za vse. Mlade, stare, srednje stare, majhne, velike, srednje rasti.. ni da ni. :)
Med šopingom pred orientacijo sem spoznala pa še ribico. Kar pristopila je k meni ena punca, kjut as a button, in se mi predstavila. Tako sem bila presenečena, da je niti na kavo nisem povabila. Naslednjič, ribica, ane? :)
Odlična ideja, kdaj bomo našli čas, je pa druga zgodba. Se spomnim orientacije s tistih nekaj let, ko sem hodila k tabornikom in mi je bila že takrat kul.
OdgovoriIzbrišiO, kul, orientacija. V 3. razredu je moja skupina zmagala na orientacijskem pohodu po Mostecu (in Rožniku). Ampak jaz tam poznam skoraj vse potke, ker sem/smo ga prehodili po dolgem in počez.
OdgovoriIzbrišiKakšni komplimenti :))) Ja, naslednjič kava, upam, da se mi ne bo tako mudilo. :)
A poznaš tudi vse luknje in utore? :)
IzbrišiJaz sem prej tudi samo enkrat tekmovala s taborniki, pa mi je bilo super. Ampak tiso je bil bol hec, to je bilo pa bolj zares.
Počasi bi morale en piknik narest, bloggerce. :)