Tak priden veliki brat je, z veseljem mu da dudico, ko zacmevha, ko rata prehudo lačen mi odpira modrc, vsake toliko ga popestva. Če ga par ur ne vidi, pravi da ga že pogrešal in da ga je zelo pogrešal ko je bil še v trebuščku. Ko Rene zajoka in ga ne moremo prav hitro utišati, trpi. Takrat si zamaši ušesa in si kaj zapoje, da ne sliši joka.
Pravijo, da je neverjetno kako prvi otrok zraste na tisto noč, ko si v porodnišnici. In res je tudi Enej zrasel vsaj za 20 cm in se zredil za enih 15kg. Sploh ni več mičken fantek, cel dec je že. Kondicije ima toliko, da ne more biti pri miru niti minutko in, ko smo doma, se ga kar malo bojimo, saj so njegove noge več v luftu kot na tleh in nikoli ne vemo kje bodo pristale.
Da bi bil ljubosumen na Reneja niti ne opazimo. Mogoče smo ga malce opazili prve dni, ko bi tudi on spal pri nas, ko si je privoščil malce več traparij, ko je videl, da imamo polne roke in ga ne bomo mogli krotiti in zvečer, ko ima še sto in eno idejo, kaj mu še fali, da ne more zaspati.
Priden je, naš Enej. Upam, da nam bo uspelo tako jih vzgajati, da se bosta imela še naprej tako rada, da ne bomo koga zapostavljali. Paziti moram, da čeprav zanj zdaj v glavnini skrbi David, da ne pozabim nanj tudi jaz in da mu vsake toliko namenim popolno pozornost. Tako sva že začela "trenirati" in greva čisto sama na sprehod in tek, takrat se prav vidi, kako je vesel pozornosti in je cel dan bolj "priden". In upam, da tudi Rene ostane tak srček nezahteven, da mu le ne bo preveč pozornosti kradel.
Ja, fajn fante znamo delat. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.