Takoj ko je posijalo, smo prilezli na plano in si zaželeli predihati ta zakrknjena pljuča, ki so celo zimo lenarila.
Prvi poskus je bolj po srečnem naključju prerasel iz sprehoda v pohod. V zimski pohod na Blegoš, če smo natančni.
Pot je bila spodaj še precej ledena, proti vrh pa je bila pot še povsem zasnežena, zrak pa prav po zimsko mrzel. Enej je bil še posebej vesel Ajine družbe in v tekmovalnem duhu smo hitro prilezli do vrha.
Po dobri uri in pol hoje smo končno pred seboj zagledali kočo in bili smo je zelo veseli, saj nas je, hoji navkljub, že pošteno zeblo.
Ker so štampiljke zakon, smo Eneju priskrbeli tudi knjižico Pionir planinec. In takoj naslednji dan tudi planinske čevlje (ki z štampiljkami nimajo nobene veze, imajo pa veze z nabiranjem le-teh).
Že takoj naslednji teden, na sončno pustno soboto, smo se spet podali v hribe. Tokrat smo šli na Hleviše. Dan čudovito topel, pot pa vseeno zasnežena.
V koči na Hlevišah smo si privoščili čudovito kosilo, na poti nazaj pa smo predvsem občutovali markacije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.