Po dolgotrajnem razmišljanju sem se vendarle odločila.
Z Enejem se bova nekaj časa pred prihodom dojenčka in čez poletje crkljala doma.
Kar nekaj časa sem risala pluse in minuse in na koncu ugotovila, da plusi vendarle premagajo in ga izpisala iz vrtca. Saj je rad v vrtcu, ampak če ga vprašamo ali je raje doma ali v vrtcu se vedno odloči za doma in vsak petek sprašuje, kako dologo mu ne bo treba v vrtec. Mogoče temu botruje to, da hodi v skupino, kjer je velika večina otrok precej starejših od njega. Saj se veliko naučijo, ampak prepričana sem, da ne bova zamudila toliko kolikor nama bo prihranjeno.
Kar sem ugotovila že takoj prvi teden pa je, koliko stvari, ki so se včasih zdele samoumevne, se bova morala ponovno naučiti. Predvsem redu. Med vikendi kakega posebnega redu nimamo, ker smo bolj vandrovci. Čez teden pa ga bova kar rabila, drgače bom do poletja že vsa siva. In samostojnosti. Zdaj ko je hodil v vrtec, se je kar pogosto zgodilo, da sem mu pomagala pri oblačenju, če sva hotela biti kolikor toliko pravi čas gor. Če sem morala potem direkt še na kak sestanek, se mi je pa sploh vedno mudilo in sem popustila. Zdajle pa se moramo pripraviti na obdobje, ko bomo oblačili dojenčka, Enej bo moral pa to obvladati že sam. Sej, da ne bo pomote, obvlada že, ampak zakaj bi, če se lahko temu izogne?
V glavnem, prejšnji teden je bila najina prednostna naloga ravno jutranje samostojno oblačenje. Prvi dan je trajalo več ur. Medtem ko sem si pulila lase se je ta čas počasi skrajševal, zdaj po enem tednu treninga pa je fante že prej oblečen kot jaz. Juhej. Ena nič za naju.
Prav fino se bova/bomo imeli.
Super. Jaz sem bila vedno proti, da je ta velik otrok doma, preden ali po tem, ko se rodi naslednji. In sem seveda ta veliko vozila v vrtec. Takrat je bila zelo bolehna, zato smo potem kmalu obupali in smo jo imeli doma tri mesece. Potem je šel možek za en mesec v Francijo in spet ne bi bilo fino, če bi bila jaz sama in katera od punčk bolna, pa je spet ostala doma.
OdgovoriIzbrišiTako da sem jo imela skoraj celo leto doma in mi ni žal. S sestrico sta se noro dobro povezali, pa pomagala mi je in se ji je zdelo fino. Jaz pa tudi nisem imela slabe vesti, da jo "odrivam". Na koncu, od septembra do marca (sem imela podaljšano porodniško) je šla pa v vrtec in je bilo spet fino po toliko časa med prijatelje in nazaj v vrtčevski red.
Uživajta!
O to me pa res veseli.
OdgovoriIzbrišiSaj če bi z velikim veseljem hodil v vrtec, mu tega ne bi branila. Tudi bolan ni prav veliko. Ampak zdajle je že 14 dni doma, pa niti na obisk noče h svojim prijateljčkom, tako da se mi prav fino zdi, da sva doma.