ponedeljek, 29. februar 2016

Eko post: 100max

Danes se je po Evropi začela igra 100max in naša družina je ena izmed sodelujočih družin, ki smo se prijavili k sodelovanju.

Sodeluje namreč 70 družin iz 7 občin 7 držav evropske unije. Sodelujejo družine iz Lichenstaina, Avstrije, Nemčije, Švice, Italije, Francije in Slovenije.

Gre se za to, da so strokovnjaki izračunali, da bi se ravnovesje podnebja lahko ohranilo, če bi vsak prebivalec sveta proizvedel maksimalno 6,8 kg CO2 na dan in verjetno je odveč poudarjati, da trenutno temu še zdaleč ni tako. 

Organizator igre je CIPRA (Commission Internationale pour la Protection des Alpes), ki je kilograme preračunala v 100 točk, ki jih lahko vsakodnevno "porabimo".

Tako moramo vse sodelujoče družine vsak dan v tem tednu zapisati vse, kar smo tekom dneva, oblekli, zaužili, prevozili, ogreli... in "prijavili" točke Cipri.http://www.cipra.org/sl/100max
Prvi teden poteka v tem tednu, ko moramo samo skrbno zapisovati svoje navade.
Potem bomo imeli pa nekaj mesecev za razmišljanje in spreminjanje navad.
Junija pa bomo še en teden zapisovali svoje početje in ugotavljali, če smo uspeli izboljšati svoje navade.

Vabim vas, da poskušate preračunati točke tudi zase. To lahko storite tu.

Me prav zanima koliko točko bomo zbrali. Javim zvečer. :)


četrtek, 25. februar 2016

Skrivnost izginulih krtačk

Nekega dne si je mali fantek, najmlajši od treh,
že sredi popoldneva umival zobke. 
Ker se je mamici to zdelo prav imenitno 
in
se ji je zdelo, da ne bo nič narobe,
ga je pustila, naj si jih umiva.
Umivanje zob je lepa navada.

Ko je fantek z opravilom končal,
se je vrnil v dužbo.
Mamica, navajena iger z vodo,
ga je pregledala od ušes do podplat.
Predvsem pa rokave, ker ti se radi z vodo igrajo.
Vse je bilo v najlepšem redu.

Končno, si je rekla mamica.
Fantek se uči.

Zvečer se je družina zbrala ob umivalniku.
Kot običajno,
še zobke umit pa spat.

A zobnih krtačk ni bilo več.
Izginile so. 
Tri.
Atijeva je imela srečo, bila je na službeni poti.

Piki, kam si dal krtačke?
Ta
Kaže s prstom na umazano perilo. 
Ni!

Mišek, kam si dal krtačke?
Ta
Gre v dnevno in kaže nekam globoko za kavč.
Ni!

Hej, dej povej no, kam si dal krtačke?
Ti
V smeti?
Ma jih ni!

A si skril krtačke?
Ta!
Kaže pod povštr.
Ampak jih ni!

Eh, pozna ura. 
Umijemo si s tem kar imamo, bomo jutri iskali naprej.

Zjutraj si umivam zobe, s tamičkeno krtačko.

Gledam sem in tja, v smeti, v pralni stroj, v škaf, v smeti, v predal.
Ni.

Ej, pridi sem! 
Lej kaj sem našel.

Tako kot se Na kraju zločina začne,
se naša zgodba konča.

Globoko v drobovju odtoka,
se skrivajo krtačke.
Tri.


sreda, 24. februar 2016

Pokaži kaj znaš, Arne 2 leti

Hja no... saj nisem pozabila na Eko post.
Idej imam še veliko, le besed mi manjka v teh dneh.

Vam pa pokažem en klasični "pokaži kaj znaš" filmček, ki ga vedno posnamemo nekje pri dveh letih, ko postanejo mulčki najbolj zabavni.

Smo pa v zadnjem času naredili kar velik napredek. Tak, ki se nama zelooo pozna. :)

Arne je namreč že eno leto spi v sobi z bratoma. Ampak za uspavanje je pa potreboval nekaj pomoči.
Vsak večer je bilo treba sedeti ob njemu in mu dovoliti da nama je tlačil rokico v rokav. Kar je sicer veliko bolj prijetno, kot je bilo Enejevo šlatanje ušesnih mešičkov, ampak polurno sedenje v temni sobi, človeku pobere še zadnje kaplje energije.

Kmalu po novem letu sem naredila akcijo. En večer sem sedela ob njem, le roke mu nisem dala. Slabo uro je jokal in  potem zaspal. Naslednji dan je zaspal po petih minutah. Nato sem se počasi oddaljevala od posteljice proti vratom. Po kakih dveh tednih, sva jima zvečer odprla pesmice. In od takrat naprej zaspijo sami. Ohhhhh kakšno olajšanje.

Pa ne samo to, še večino noči prespi čez vso noč, brez joka. Zdaj se končno spet počutim kot človek, ne le kot mama. :)

Tale filmček je kar dolg in za vas mogoče ne bo ravno zanimiv.
Je bolj za našo statistiko. :)


sreda, 17. februar 2016

Eko post: Dan 7, domača naloga

Bralke so me opozorile na oddajo Reševalci hrane, ki je bila včeraj ob 20.00 na RTVSlo2.

Zelo zanimiva oddaja. O tem, kako v industriji hrane poskušajo zmanjševati in kako zmanjšujejo zavrženo hrano.

Ogled le te je, domača naloga za danes.

Potem pa še risanka Walli-E, če je še niste videli.
Govori o tem, kakšno bo življenje na zemlji, potem, ko nas bodo zasule smeti.
Samo namig... ne bo ga.

Zelo karikirano, ampak dobra za razmislek.



torek, 16. februar 2016

Eko post: Dan 6, presenetljivo odkritje

Sušilnega stroja sem se dolgo otepala kot hudič križa.
Res se mi je zdelo neumno porabljati elektriko za nekaj, kar narava naredi sama od sebe.

A ko se je rodil Rene in se je bližala zima, sem hitro ugotovila, da tako ne bo šlo več.
Brez strehe nad balkonom, brez prostora v stanovanju, kjer bi lahko sušila.. ni šlo drugače kot, kot da ga kupimo.

No, in potem sem počasi, poleg očitnih predosti, ki jih ima. Spoznavala še nove in nove.

Prva je bila ta, da če oblačila malce otreseš, ko jih preložiš iz stroja v sušilec, in jih vzameš ven takoj ko se posušijo in so celo še malce vlažne, jih lahko kar takoj pospraviš in likanje odpade (če niste obsedeni z črto od likalnika na rokavu, jaz nisem).

Če odpade likanje, odpade kup časa, ki ga likanju namenimo in kup elektrike, ki jo porabi likalnik.
Kaj kmalu sem kar prodala svojo fensi šmenisi likalno mizo, ki je stala več kot sušilni stroj in takoj pridobila kar nekaj prostora doma.

Če odpade likanje, odpade kup perila, ki v omari čaka na likanje.
Odpade tudi prostor v omari, ki ga potrebujemo za perilo, ki čaka na likanje.

Jaz pri likanju nisem bila prav pridna. Običajno sem si enkrat na dva tedna naštimala kak film in med filmom likala.  In ker sem likala samo na dva tedna, smo posledično rabili za en teden več oblačil, kot jih rabimo sedaj.
Pogosto se mi je zgodilo, da sem med likanjem našla kako oblačilo, za katerega sem že pozabila, da ga sploh imam.

Ker potrebujemo zdaj samo še za en teden oblačil, ker jih sproti operemo, zložimo in pospravimo v omaro. Odpade cel kup stroškov za nakup oblačil in porabimo bistveno manj prostora. Kar v ekološkem smislu pomeni manj surovin za oblačila (tekstilna industrija je zelo velik onesnaževalec okolja), manj surovin za prostor za shranjevanje (manj omar) mogoče posledično celo manjši bivalni prostor.

V celoti je odpadel tudi strošek mehčalca. Če že, ga nadomestimo s kisom v zadnji vodi.

Če se le zgodi, da pride kako oblačilo iz sušilca preveč zmečkano pa imamo več možnosti za reševanje tega problema.
1. Zlikamo (ponavadi prosimo mamo, da nam zlika kako srajco medtem ko lika svoje stvari)
2. Operemo še enkrat.
3. Uporabimo tale trik: Zmečkano oblačilo damo v sušilni stroj, zraven vržemo vanj še nekaj kock ledu in prižgemo. Kocke se v sušilcu počasi topijo, tako počasi, da sproti izparevajo in oblačila ne zmočijo, ampak ga samo navlažijo. Ko se kocke stopijo in je oblačilo lepo vlažno, ga vzamemo ven in poravnamo ali kar takoj oblečemo, da se naravna na telesu.

Poleti perilo seveda še vedno sušimo na balkonu, če že goljufamo, goljufamo pri nogavicah, ker je tu prihranek časa res ogromen.

V sušilcu sušimo tudi občutljivo perilo in športno perilo a vedno na programu za občutljivo perilo. Zaenkrat še nismo opazili, da bi se bolj uničilo kot običajno.

Pazljivi moramo biti edino pri sušenju oblačil z velikimi potiskanimi površinami. Ali jih damo sušiti na program za občutljivo perilo, ali pa jih obrnemo s potiskom navznoter, ker sicer se lahko zlepi in uniči.

Kakšne so pa vaše izkušnje s sušilnim strojem?





ponedeljek, 15. februar 2016

Izziv: zimske počitnice

En teden, trije mulci. Stari devet, pet in dve leti. Kakšne načrte naj postaviva, da bo volk sit in koza cela, da si bomo napolnili baterije in kaj zanimivega doživeli? Če odmislimo omejene finance, se še vedno spopadamo z lepim številom ovir. Kot kaže pa nam bo še največji izziv letos postavilo vreme.
Smučarske dogodivščine
Ob lepem vremenu je pozimi lahko zelo samoumeven odgovor za družinske počitniške aktivnosti seveda smučanje.

A sama nisem več tako navdušena nad smučanjem, ko se spomnim lanskega družinskega obiska smučišča. Pri nas le redko načrtujemo vnaprej, dnevne aktivnosti običajno določimo šele po zajtrku. Če ne načrtujemo, pa takrat šele pakiramo. In tako se nam pogosto zgodi, da je ob prihodu na cilj skoraj že čas kosila. Pri vsej krami, ki jo potrebujemo za smučanje, je bilo to sploh neizogibno, čeprav je smučišče od doma oddaljeno le slabo uro vožnje.

Ko smo prispeli, se je seveda starejši sin Enej, ki je sicer spreten in že kar preveč pogumen smučar, takoj pognal po smučini. Ko sem ga opazovala, mi je postalo slabo, ko sem v glavi predvidevala vse situacije, ki se zanj lahko slabo končajo.

Če želite prebrati članek v celoti, ga lahko preberete tukaj.


Post: Dan 5, malce čuden :)

To je ideja, ki sem jo morala sprejeti, ko sem začela pisati blog.

Ne glede na to, kaj napišem, kaj povem, kaj doživim... vedno obstajajo ljudje, ki bodo nekatere stvari vzeli za dobro, nekateri za slabo. Kakšno stvari, ki jo napišem po trenutnem navdihu vzamejo za sveto, nekateri mislijo, da me to definira...
Ampak jaz živim v svoji koži 24 ur na dan, 7 dni na teden, na blogu pa se znajdejo le misli, dogodki, fotografije, ki so en mali delček tega življenja. Veliko, veliko ostane skritega. Pa tudi če bi vse napisala...

Torej... kar sem morala dojeti je to, da se s tem, kaj si drugi mislijo o meni, sploh ne obremenjujem.
In če ste "na moji strani", ne mi razlagati, kaj si nekdo misli o meni... me ne zanima. Lahko me samo spravi v slabo voljo. 

Tudi ko razmišljati o ekologiji in poskušamo nekatera načela spraviti v prakso,
se nam čisto lahko zgodi, da pred drugimi včasih izpademo nekoliko "čudni".

Recimo, ko nas za novo leto obdarujejo z različno plastično "šaro" za katero že vnaprej vemo, dajo bomo prej ali slej, neuporabljeno, vrgli v smeti. Ko nam ponujajo brezplačne dišave za dom ki so pre-agresivne in bolj-kot-ne neprijetnega vonja. Kulije, za katere vemo, da bodo samo packali, Skodelice za kavo z raznimi reklamnimi napisi, še en nahrbtnik, ki ga ne potrebujemo.

Ko na blagajni olupimo sadje iz plastičnega krožnika in jim razložimo, da tega ne potrebujemo in naj kar oni še enkrat uporabijo.

Ko prinesemo v trgovino svoje vrečke za zelenjavo in jih ponudimo pri blagajni.

Ko v mesnici razložimo mesarju, da nas čisto nič ne moti, če se bodo čevapčiči na poti domov nekoliko zmečkali in da ne želimo plastičnega krožnika.

Ko na morju edini stojimo do kolen v vodi in pobiramo smeti, ki jih je nanesel tok.

Ko gremo v kitajsko restavracijo in ne želimo vzeti plastične igrače, ki jo ponujajo našemu otroku, ker smrdi po najcenejši plastiki in že zdaj vemo, da se bo polomila v naslednjih desetih minutah.

Pa še in še bi lahko naštevali... ampak zapomnite si eno stvar...

Kaj si drugi mislijo o nas, ni naša stvari.

Vsem ne bomo nikoli ustregli, zato je najbolje, da smo zvesti samim sebi, svojim načelom in da delamo to kar se nam zdi da je prav.



sobota, 13. februar 2016

Post: Dan 4

Better done than perfect.

To je vodilo, ki ga je v življenju pogosto smiselno uporabljati.
Če čakamo, da bomo stvari speljali popolno, jih največkrat ne.

Podobno je z ekologijo.

Moj primer je na primer veganstvo oziroma vegetarianstvo.

Veliko razlogov je, da bi se rada "preobrnila", a žal nobeden od njih ni ta, da ne bi marala mesa.

O ne, zelo rada ga imam.

Mleku se lažje odpovem, saj ga pijem samo v kavi in to je enostavno zamenjati z rastlinskim mlekom (kokosovim ali še raje mandljevim, ki ga enostavno izdelamo doma, a ni ravno poceni, ali pa riževim, ovsenim, ki ju je enostavno pripraviti doma, pa še poceni je (veliko ceneje kot najcenejši liter mleka v trgovini).

Glavni razlog je trpljenje živali.
Takoj za njim pa je ekološki vidik. Ki je lepo opisan v tem povzetku tega članka.

Sploh ta dva razloga sta mi posebej zanimiva in vredna razmisleka.

2. Več prostora za rastoče prebivalstvo. Nizozemski znanstveniki so izračunali, da 4.000 kvadratnih metrov velika njiva lahko nahrani 60 ljudi, če gojijo sojo, 24 s pšenico ali 10 ljudi, če gojijo koruzo. A le dva človeka, če s pridelkom hranijo krave.
Če bi vsi ljudje nehali jesti meso, bi se sprostilo 2,7 milijarde hektarjev pašnih površin in 100 milijonov hektarjev obdelovalnih površin za krmo. Nikoli več ne bi bilo treba sekati pragozdov, da bi zadostili potrebi po pridelovalnih površinah.
6. Konec klimatskih sprememb, ki so posledica človeškega delovanja in čistejše okolje. Živinorejska industrija je največji onesnaževalec planeta. Odplake s farm onesnažujejo podtalnico, iz gnoja puhtijo toplogredni plini, celoten proces pa požre gromozanske količine energije. Pridelava krme za živali onesnažuje okolje s pesticidi, herbicidi in umetnimi gnojili. Da bi povečali pridelovalne površine in pašnike, izsekavajo gozdove, kar pa ima številne katastrofalne posledice: od izumiranja divjih živali zaradi izgube habitata, širjenja puščav v Afriki zaradi erozije tal, manjše absorbcije CO2, ker je manj dreves.
Kar sem hotela povedati je, da od tega ali imam jaz naziv vegan, vegetarijanec ali frutarijanec, če hočete, nima nihče nič. Zato ni nobene potrebe, da se v celoti odpovem vsem izdelkom živalskega izvora. Zaradi mene sem komot vsejedec.
Še manj pa je smiselno postati vegan, če ob tem ne poskrbimo za zdravje. Zamenjati meso z gumijevimi bomboni ali čokolado, khm.. ne hvala. Meso je seveda potrebno nadomestiti z drugimi živili, ki so bogata z beljakovinami. 
Kar se mene tiče je važno edino to, da se preprosto in brez odrekanja približujem svojemu cilju, ki ga morda sploh ne bom nikoli dosegla. Vem pa, da že zdaj pojemo veliko manj mesa, kot smo ga pojedli včasih. Mogoče dvakrat na teden, pa še to, namesto zrezkov pripravim golaž, ki mu dodam veliko zelenjave in tako krepko zmanjšam količino zaužitega mesa. Ali pripravim juho in tako meso uporabim dvakrat. Salame, ki so bile včasih stalnica v našem hladilniku, so zdaj iz njega skoraj popolnoma izginile, tudi hrenovke boste v njem le težko našli. Da ne omenjam samo mesa, tudi čokolešnika že dolgo ni več v naši omari in nihče ne sprašuje po njem.
Ampak vse premike delamo počasi in z užitkom. Nič na silo. Vedno najprej najdemo nadomestek, ki se ga počasi navajamo. Kajti z večkratnim poskušanjem, se lahko navadimo še tako nenavadnih okusov in kombinacij le teh. Ne le navadimo, kmalu jih obožujemo. To vam zna povedati vsak ljubitelj sušija in oliv. :)
Evrokrem delamo družinsko, tako da je vsem popolnoma jasno, koliko boljši je od Nutelle. Za zajtrk obvezno najprej pojemo malo sadja, nato pa kruh in domačo marmelado. Včasih ovsene kosmiče z malo jogurta in sadja, občasno jajčka, včasih si iz rio mare z nekaj začimbami pričaramo okusno paštetko, obožujemo namaz z avokada in z rezino kozjega sira, paprikin namaz, smuti, med vikedom si privoščimo palačinke.
Za kosilo pa meso izrinjajo različne juhice, predvsem goste, to otroci obožujejo, sploh če lahko v njih lovijo zlate kroglice. Obožujemo zelenjavne rižote, predvsem take s porom. Za "izogibovalce začetnike" je odličen rižot z dimljenim sirom, kjer niti ne opaziš, da v njem ni mesa. Trenutno imamo vedno poln hladilnik radiča. Malce manj zdrava večerja, ki si jo radi privoščimo je Guakamole, ki je sicer popolnoma zdrav, dokler ga ne zajemaš z koruznim čipsom iz vrečke. Nabral se nam je že cel arsenal izdatno zelenjavnih jedi, ki počasi izrinjajo klasiko kot so lazanja, šugo, pohane piške, zrezke pa še marsikaj kar je mogoče že popolnoma izginilo iz našega jedilnika.
No, kak zanimiv recept vam že pripravim v naslednjih dneh. :)

Čeprav sem se zdaj razpisala o veganstvu velja zgornje načelo tudi za ostale vidike ekologije. Važno je, da delamo tako dobro kot lahko. Pustiti, da se trud spremeni v obsedenost, pa tudi nima nobenega smisla. :)
In če smo že pri "Better done, than perfect", moram pokukati tudi čez planke, v službo.
Ne morem, da ne bi omenila, da tudi pri varčevanju za starost (saj veste, da penzije skoraj ne bo, kajne?!) ni nič drugače. Ne čakati, da si boste lahko privoščili dati na stran velik znesek na mesec. Vse je bolje kot nič. 10 evrov pa 10. In veliko pomembneje je, da začnemo čimprej, kot pa to, koliko na mesec lahko prihranimo. Tudi to vam enkrat podrobneje razložim. :)


petek, 12. februar 2016

Post: Dan 3, Poceni pijača

Koliko nas pravzaprav stene poceni pijača?

Če ste navdušeni nad sadnimi sokovi, fruci in podobnimi zadevami, je to objava, ki je namenjena prav vam.

Priznam, čeprav večinoma pijemo vodo, tudi meni včasih, sploh pozimi, paše nekaj okusa.
Takrat si ponavadi v kozarec natresem malo Cedevite ali ožamem limono ali pomarančo.

Še ne dolgo nazaj smo imeli vedno na zalogi tudi sirup za mešanje z vodo.
A ko smo poleti postavili pravilo "eno kozarec soka na dan" so otroci kmalu pozabili nanj. In zadnje pol steklenice sem po parih mesecih samevanja na pultu, zlila v odtok (mislim, da je v njej crknila tudi že kaka muha). Zdaj jih z malinovcem razvajata samo še starata in nona.

Nikoli, res nikoli, pa ne kupim soka, ki je manj kot 100%.

Za primerjavo, si poglejte tole:

Sadni delež 10%, od tega 6% pomarančnega soka iz zgoščenega sadnega soka in 4% brusničnega soka
Cena: iz 97 centov, znižano na 79 centov.
Torej ste za 79 centov dobili 1,5 dcl sadnega soka, veliko vode in nekaj sladkorja.


V tej embalaži, dobite 1l 100% grenivkinega soka in očitno še nekaj vitamina C za "dragih" 1,49 evra.


Če pa se malce poigramo s številkami, lahko hitro izračunamo, da nas je v prvem primeru stal deci soka stal 52, 6 centov
V drugem primeru pa nas deci soka stane le 14,9 centov.

To pa je kar precejšen prihranek, se vam ne zdi? Prvi je kar 350% dražji od drugega.

Hkrati pa ima drugi še mnoge prednosti pred privm.
Najprej si ne lomimo križa ob prenašanju težkih plastenk.
Pridelali bomo veliko, veliko manj embalaže.
Dobavitelji bodo porabili manj nafte, ko bodo pripeljali izdelke v trgovino in veliko manj nafte in vode pri izdelavi plastenk.
Ker bomo imeli manjšo zalogo, bomo imeli cenejše skladiščenje (tudi to morate računati v ceno) ali pa bomo morali ob enako velikih zalogah redkeje v trgovino.

Voda iz pipe za redčenje pa je tako poceni, da jo lahko preprosto izpustimo iz računanja. In če soku ne boste dodali še žlice sladkorja, boste zaužili tudi precej manj kalorij.

In to še vedno ni najboljša in najcenejša izbira, pa že zdaj tak prihranek. Kaj ni to imenitno?
Če bi za primerjavo vzela sok, ki ni znižan in namesto dragega soka grenivke kak jabolčnik, bi bila razlika še veliko večja. Ampak ta izračun prepustim vam. Hkrati s tistim, koliko denarja boste namesto v trgovino odnesli na naložbeni račun. :)




sreda, 10. februar 2016

Eko post: Dan 2

Aja, še to.
Čeprav je post uradno 40 dnevni (saj so nedelje posta proste), se gremo mi "all in", ane, 46 dni, čeprav verjamem, da se bo vse lepo nadaljevalo še naprej, za vedno.

Če poročam o nas. Prvih nekaj plenic je prihranjenih. Dečko se je zjutraj le usedel na kahljico in naredil lužico. Jeeej. :) No, potem jih je pa celo popoldne delal v hlače. Ma, bo že pogruntal.

Današnja tema: Reduce, reuse, recycle.

Čeprav so v znaku te tri besede povezane v krog, so vseeno z namenom postavljene v tak vrstni red kot je napisan.

Reduce - zmanjšaj.
Reuse - ponovno uporabi
Recyce- recikliraj.

Verjetno ni potrebno poudariti, da je NIČ veliko bolj ekološko kot ponovna uporaba.
Tudi pri ponovni uporabi (nekaterih) izdelkov, gre za novo potrošnjo energije. Recimo vode za pranje steklenic za ponovno uporabo.
Reciklaža je pa itak bolj kot ne ena potuha naši vesti. Če vemo, da se tako ali tako zaenkrat le redke stvari sploh reciklirajo in tudi če jih reciklirajo gre ob tem spet ne kup surovin in energije.

Prav zato me zelo zaboli, ko slišim, kako v vrtcih in šolah ves čas poudarjajo zgolj in samo (se morda motim???) reciklažo, in ločevanje smeti. Mogoče še včasih kaj ponovno uporabijo v kakih umetniških izdelkih.

Je to zato, ker so taka navodila "od vrha", poraba, poraba, poraba, rast, rast, rast, kapital, kapital, kapital???? Ali zgolj nihče ne razmišlja v tej smeri? Saj niti ne vem, katero od teh je bolj žalostno.

Torej naloga oziroma razmislek za danes.

Razmislimo čemu, kar redno kupujemo, bi se lahko odrekli ali jo nadomestili z drugo, manj predelano, manj zapakirano. Oziroma preden kako stvar kupimo, dobro razmislimo, če jo sploh potrebujemo.

Predvsem pri oblačilih in obutvah, razmislimo vnaprej kaj potrebujemo in poiščimo točno to.
Pozabimo na vandranje po trgovinah, "če mi bo slučajno kaj všeč".
Izogibajmo se impulzivnim nakupom, v stilu, sej ne rabim nujno, ampak ker je ravno 50% znižano.

Dober način je tudi moratorij na nakup. Ko dobimo idejo, da nekaj potrebujemo, si postavimo določimo rok, npr 1 mesec. Če se bomo takrat še spomnili kaj "nujno potrebujemo" in če se nam bo takrat še zdelo, da to res potrebujemo, potem brez slabe vesti kupimo. Ampak boste videli,  meni se pogosto zgodi, da se čez en mesec niti ne spomnim več na to.




torek, 09. februar 2016

40 dnevni post: Eko post

Pust je mimo in že kar tradicionalno se tudi tisti, ki se ne držimo krščanskega posta per se, v teh dneh vsak pri sebi izberemo vsak svoj post, svojo napako, ki jo želi odpraviti.

Jaz sem se že pred leti, za postni čas in še malo čez, odpovedala kavi (je šlo zlahka, a sem se vrnila na stare poti, jo imam preveč rada), nato za 40 dni mleku in mlečnim izdelkom ter jajcem. Šele zdaj sem opazila, da sem si že dve leti nazaj zadala tudi post "čimveč zelenjave in čim-manj embalaže".

No, moram se potrkati po prsih in priznati, da smo, kar se tiče zgornjih zaobljub pri nas že zelo pridni. Počasi, počasi, korak za korakom, se izboljšujemo. Seveda je grehov še veliko in to bom intenzivno izboljševala zdaj, kaj ti do "BREZ" nam še veliko manjka. Pravzaprav moram priznati, da dvomim, da je v tem trenutku, v naši okolici kaj takega realno sploh možno. Če ravno ne živiš od samooskrbe na kaki kmetiji. Se pa da veliko veliko narediti in vse, brez kakega posebnega truda, le kako idejo rabiš in malce priprave vnaprej.

Prav zato, ker je tako preprosto, bi rada k temu povabila tudi vse vas. 

Ne pričakujem, da boste imeli prazne smeti z embalažo, upam pa, da boste, tako kot imamo že nekaj časa mi, več tistih bio razgradljivih, kot pa vseh ostalih skupaj. Ker ko pogledam naokoli in se spomnim, kako smo imeli še pred 20 leti pred vsakim  tretjim blokom le eno malo kanto za smeti, ki so jo spraznili enkrat na teden, zdaj pa pred VSAKIM blokom po dve ali tri kante za vsako vrsto smeti, me prime groza. Še bolj pa me prime groza, ko pomislim, koliko svinjarije zaužijemo, ko kupujemo vso to predelano hrano in koliko denarja damo za embalažo, sladkor in vodo, ki prevladujejo v teh izdelkih.

Naš  "eko smrtni greh" na katerem bomo delali naslednjih (upam da ne vseh) 40 dni, bodo Pamperske, ki se jih zaenkrat nikakor ne uspemo znebiti, za Racmanke sem pa preveč lena in na komot, da bi jih uporabljala, priznam. Žal. Sem poskusila, a se nam ni obneslo. Skratka, mulo se ni pripravljen niti usesti na kahlico, niti na adapter za na školjko, niti lulati kot brata, ne za risanke, ne za bombone. Torej gremo na hard doma bomo brez. Pa da vidimo kako dolgo se bo lahko boril (ali pa jaz?).

V času posta, bom poskušala pomagati z različnimi nasveti, izračuni, pripomočki, pomagati k razmisleku kako zmanjšati količino odpadkov, jesti manj procesirane hrane, porabiti manj elektrike, zapraviti manj denarja in konec koncev, živeti bolj zdravo.

Zelo bom vesela, tudi vaših nasvetov, še veliko stvari moram izboljšati tudi jaz.
Povem vam pa tudi, da imam svoje meje, no me zanima kako bo, ko bom tole brala čez nekaj let.

Pomembno mi je, da izgledam kot "civiliziran človek" ne kot kak "hipi" v pisanih oblačilih iz druge roke (čeprav tudi ti niso vsi isti in sem pripravljena iti prečekirati kakega). Nisem se sposobna odpovedati avtomobilu, (vendar pa že komaj čakam, da enkrat v prihodnosti pridem do električnega, bo naš trenutni zdržal do takrat??) Tudi opremo v hiši bom imela novo ne iz antikvariata (razen kakega kosa za poudarek) ker res ne prenašam vonja po starih omarah. Niti ne bomo imeli sten iz gline pa čeprav so res oh in sploh zdrave (no ja - malce me pa mika), bomo pa imeli lesene.

No, da ne zaidem predaleč.

Domača naloga, dan 1:
Za prvi dan, vam polagam na srce, da se enkrat za vselej, znebite plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo. Investirajte nekaj evrov v te čudovite pralne vrečke za zelenjavo, v katere vam bodo z veseljem postregli v vseh trgovinah. Jaz jih uporabljam že kake pol leta. Vedno jih imam v prtljažniku, v eni veliki nakupovalni vrečki, in ko grem po nakupih je to nujna oprema v vozičku. In vedno so deležne le pohval, še noben prodajalec me ni zavrnil.

Seveda pa vrečke nič ne pomagajo, če potem nakupujete sadje in zelenjavo v ki je (zelo nepotrebno) pakirano v plastične posodice, vrečice in folije. Če se le da, kupujte v trgovinah, kjer izdelke prodajajo rinfuzo, po možnosti tudi tiste, ki jih običajno kupite v vrečkah (fižol, čičerko, suho sadje ipd), ali še bolje na tržnici in to lokalno pridelano ali pa vsaj sezonsko sadje in zelenjavo.

In predvsem prosim, pojdite po meso k mesarju. Tudi če vam ga zapakira v vrečko je to še vedno veliko, veliko bolje, kot če ga kupite na pladnju iz stiropora v katerikoli izmed verig. Če boste pa še toliko pridni in vnaprej pripravljeni, da boste s seboj nesli posodo, v katero vam bo mesar dal kupljeni kos, ste pa zmagali. Ta korak mene še čaka. Takoj jutri dam posodo v nakupovalno vrečko.

In prosim, ne glejte preveč na ceno. Ja, čisto res je, da je meso pri mesarju dražje kot v Lidlu, ampak verjemite ni zastonj dražje. Raje redkeje pa bolj kvalitetno, tak je moj moto.
Če se boste držali nasvetov, pa boste na zagotovo ugotovili, da čeprav ne gledate na cene, plačujete v trgovinah bistveno manj, kot ste plačevali prej. To je: če ste zdaj povprečen uporabnik. Če ste že zdaj osveščeni, potem razlika ne bo tako velika.

Upam, da to ne bodo najmanj brani članki na mojem blogu in da vendarle še koga navdušim za nekoliko bolj ekološki pristop k bivanju.Trudila se bom, da bodo članki, kljub težki temi, zanimivi in nasveti enostavni. In če vsaj razmišljate o tem, da bi se mi pridružili v tem težkem boju, hvala, hvala, hvala! Če ne letos, pa mogoče naslednje leto.

Svet imamo samo en in trditev, da ena oseba ne more narediti razlike, je zgolj in samo sprenevedanje. Vsak od nas lahko spremeni svet, morda ne v celoti, lahko pa spremeni vsaj svoj svet in svojo okolico. Vse se začne in konča pri nas. Že ena sama neuporabljena plastična vrečka lahko reši življenje eni ribi.

Čakanje, na politiko, da prepove smeti in Eje v hrani, hja, to pa se verjetno nikoli ne bo zgodilo. Zelo, zelo hitro pa se bo to zgodilo, če bomo potrošniki izbirali izdelke brez smeti in E-jev. Pravzaprav se to že dogaja, čeprav je val še zelo majhen, tisti, ki nastane, ko vržeš "Žabico", ampak ne dvomim, da bo prej ali slej zrasel v rušilni val. Verjamem.

Če sodelujete ali  vsaj podpirate namen, pa vas prosim, da delite članke.  čimveč enako mislečih, da skupaj združimo moči in naredimo čim večji val, čimprej.