petek, 31. januar 2014

Pikec moj

Še vikend preživiva v bolnici. Potem pa domov.
Sicer ne verjamem 100% dokler ne bova pripasana v avtu, ampak zaenkrat velja takole.

Je pa neverjetno, kakšen občutek sreče me preveva zdajle.

Arne je spodaj, preoblečen, sit, nekje v deželi za sedmimi belimi oblaki, ta veliki mulci doma. Jaz pa v družbi Kreslina ležim na postelji in kvačkam še šesto kapo za Arneja.

Aaaaah... Lepo mi je.



Hvala Riba: ribicateja.blogspot.com



torek, 28. januar 2014

Naš Arne, adrenalin freak. :)

Ne, za Arneja ni bilo dovolj, da je naju z Davidom na najlepši dan v letu popeljal na izlet. O, ne! Te lepote si je hotel ogledati tudi sam. Ampak zanj avto ni dovolj, o ne... On si je naročil kar helikipter.

Zdajle se hecam, ker 100 % zaupam, da bo to le en hudo zabavna anekdota, ki jo bo Arne pripovedoval svojim vnukom. V času dogajanja pa je bilo diametralno nasprotno od zabavnega.

Pa se vrnimo na začetek.

Čeprav je možnost okužbe majhna in se mnogi ginekologi za to testiranje ne odločajo sem imela srečo, da moja ginekologinja pa te teste zagovarja in že v nosečnosti jemlje brise za Streptokok b. Izkazalo se je, da je bris pozitiven in da bom med porodom potrebovala antibiotik, da se otročiček ne bo okužil.

Ker je porod potekal sanjsko in (za Arneja) prehitro pa je ob rojstvu vseeno še mali črviček dobil svojo dozo Antibiotika.

Potem smo se en dan crkljali. Naslednji dan na viziti pa so opazili, da ima nenavadno hladne nogice in so mu za vsak slučaj vzeli kri. Izkazalo se je da ima povišan vnetni kazalec Crp. Ko so čez par ur vzeli kri še enkrat, je bil le ta še znatno bolj povišan in odločili so se, da ga premestijo v Ljubljano. Torej ravno to, zaradi česar sem se s tako težavo odločila za Postojno. Premestitev, jaz pa naj čakam v Postojni. Groza.

In ne le, da so ga premestili. Ponj so prišli s helikopterjem. Sicer so mi zagotovili, da je to zgolj stvar možnosti in nikakor ne nuje je občutek, ko ti, na videz, povsem zdravega novorojenčka v spremstvu policije naložijo v inkubator in z njim odletijo v nebo, milo rečeno, grozen. Čeprav poskušaš ohranjati pozitivne misli, se po drugi strani spet bojiš, da pa vendarle lahko gre kaj presneto narobe.



No, ker sem bila vsaj jaz po porodu kot rožica, so me takoj naslednje juto odpustili domov in sem lahko šla k njemu na obisk. Zvečer sem šla sicer še domov, na novo spakirat, danes pa sem tudi jaz že pri njemu.

Njegovo stanje se je medtem že izbolšalo. Potrdili so da gre za to bakterijo, tako da so antibiotiki pravi in je crp padel. Če nas torej kaj ne preseneti in upam, da nas ne, bo enkrat v naslednjem tednu že doma nagajal bratoma.

Do takrat pa pošiljava poljubčke in pozdravčke iz pediatrične klinike in se vam priporočava za dobre misli in energijo.







sobota, 25. januar 2014

Dobrodošel Arne

Kot kaže je naš dečko res čakal
na pravo zimo.
Na sneg in sončne žarke. Kajti danes dopoldne naju je peljal na izlet čez čudovito pokrajino, nekaj minut čez dvanajsto pa je ta mala bučka že prvič zajokala v beli dan.

Arne je težek 3470 g in dolg 54 cm.

Vsi se odlično počutimo.

petek, 24. januar 2014

Liebster award

Spet so prišle naokrog Liebster nagrade in v čast mi je, da sem dobila kar tri nominacije.

To pa ne prinaša samo časti ampak tudi veliko dela.
Še dobro, da imam čas. :)

Pravila igre so takšna:
1. Zahvali se osebi, ki te je nominirala in objavi povezavo do njenega bloga.
2. Navedi 11 dejstev o sebi.
3. Odgovori na 11 vprašanj, ki ti jih je zastavil nominator.
4. Z Liebster Award nagrado nominiraj 11 drugih blogerjev, ki imajo manj kot 200 spremljevalcev. (Uf a ni to malce preveč, sej se bomo vsevprek nominirali? :))
5. Sestavi 11 vprašanj, na katera bodo morali tvoji nominiranci odgovoriti.
6. Nominirancem na njihovem blogu napiši komentar in jih obvesti, da so bili nominirani.

Pa gremo:
11 dejstev o meni:

1. Ime mi je Anita
2. Imam zelooo velik trebuh (zaenkrat opa! :)
3. Sem glasna
4. Včasih sem preveč direktna
5. Rada imam naravo
6. Raje plavam kot mučam
7. Najbolje zaspim ob dobri knjigi
8. Se ne maram stiskat
9. Le redko jočem
10. Cenim lepe stvari
11. Obožujem svoje otroke, čeprav me večino časa spravljajo ob živce. :)

Pa še vprašanja (Riba):

1. Kaj si po horoskopu? 
Lev

2. Kaj si si želela postati kot otrok?
Blagajničarka. Všeč so mi bile tipke, zvončkljanje in sortiranje denarja po kupčki. Nekaj časa sem tudi bila in bilo je prav super. :)

3. Kaj imaš raje - poletje ali zimo?
Poletje seveda.

4. Najljubši kotiček v Sloveniji je ...?
Parcela v Dolah. :)

5. Katero potovanje ti je najbolj ostalo v spominu?
Road trip do Rima.

6. Če bi si lahko izbirala ime, kakšno bi si izbrala?
Uf.. sem bila vedno zadovoljna s svojim, nikoli nisem razmišljala o tem.

7. Katero pesem najpogosteje poslušaš oz. je tvoja najljubša?
Hm... Everithing, Michael Buble. 

8. Ali poješ v avtu? :o)
Na vse grlo. :)

9. Katera je tvoja najljubša pravljica?
Trije Medvedi

10. Kateri je tisti trenutek, ki se ga najraje spominjaš?
Trenutek ko sem prvič v roke dobila Reneja. Enejevo rojstvo je žal zamegljeno.

11. Na kaj v življenju si najbolj ponosna?
Na to, da imam čudovito družinico z lepimi odnosi in super prijatelje.

Pa še vprašanja (Tina surfa):

1. Kako kavo najrajši piješ?
Z mlekom in sladkorjem.

2. Kateri je tvoj najljubši kraj?
Bonifacio (Korzika)

3. Če bi se lahko vrnil v preteklost, kaj bi spremenila pri sebi, če sploh kaj?
Se bojim, da potem ne bi bila oseba, ki sem zdaj. 

4. Kaj ti je ljubše sladko ali slano?
Slano.

5. Najljubši film?
Dirty dancing, še vedno. :) Kaznilnica odrešitve. Nazadnje pa me je navdušil Volk iz Wall streeta.

6. Katera barva oblačila prevladuje v tvoji omari.
Siva v kombinaciji z živimi barvami.

7. Brez česa “ne moreš” v vsakdanjem življenju?
Očal.

8. Katero prevozno sredstvo najpogosteje uporabljaš?
Žal avto.

9. Sončni vzhodi ali zahodi?
Za gledat vzhodi, za doživeti zahodi.  :)

10. Najpogosteje uporabljena beseda?
Se bojim, da v zadnjem času NEEEE!

11. Jopica ali pulover?
Jopica.

Vprašanja (PikaFlika):

1. Katere so tiste drobne stvari, ki te vsak dan sproti opomnijo, da je življenje lepo?  
Otroci

2. Kako se najpogosteje sproščaš? 
Običajno na teku, trenutno s prijateljicami na kavi.

3. Če bi si lahko zaželela karkoli, brez omejitev, kaj bi to bilo? Hiška, pri kateri ne bi bilo treba varčevati na vsakem koraku.

4. Kateri kotiček doma je tvoj najljubši? 
Kuhinja

5. Katera trgovina (oziroma kateri produkti, storitve) je najnevarnejša za tvojo denarnico? 
Trgovine z oblačili sploh za otroke in opremo.

6.Kaj je tvoja največja strast? 
Dobra hrana.

7.Kdo ali kaj te najbolj vrže s tira? 
Neukrotljivi otroci.

8. S čim se najraje posladkaš? 
S črno čokolado z pomarančami.

9.Brez česa nikoli ne greš od doma? 
Telefona

10.Kava ali čaj? 
Kava

11. Jutro ali večer? 
Večer

Jaz pa nominiram:

Blogi, ki jih jaz redno in z veseljem prebiram so na blogroli na levi, je pa res, da bi jo morala malce osvežiti. Ampak če že moram izbirati, bi izbrala takole: 


Pa vprašanja za vas:
1. Ura, ko greš običjano spat?
2. Najljubša prostočasna dejavnost?
3. Film ali knjiga?
4. Najljubši zajtrk?
5. Nikon ali Canon?
6. Najljubša roža?
7. Bi zase rekel/la, da si srečen/na?
8. Pogledaš film do konca ali prej zaspiš na kavču?
9. Je vikend za žur ali za počitek?
10. Najljubši koncert, ki si ga obiskal/a?
11. Najljubša knjiga?

Uf, ampak tole je res naporno!

sreda, 22. januar 2014

Fotošut: Ema Nina

Decembra je bilo, ko sem imela priložnost in čast spet preživeti nekaj uric z ljubo družinico male Eme Nine, ki se je, ko ste jo zadnjič srečali, še skrivala v trebuščku.

Pri svojih dveh mesecih pa je s svojimi čudovitimi potezami že znala očarati vse okoli sebe in tudi s fotoaparatom se je odlično ujela.

Maša in družinica, čudoviti ste! Hvala, da mi dovolite, da vas spremljam. 












torek, 21. januar 2014

Čakamo

Zdi se, kot da bi življenje v našem domu zastalo.

Navkljub temu, da nista ne Enej in ne Rene prehitela, sem si nekako zamislila, da bom tokrat rodila prej. Mogoče zato, ker mi je precejšen del nosečnosti "tiščalo dol", mogoče zaradi najine obletnce 14, ki se mi je zdel res perfekten datum, mogoče zato ker je tretji otrok in se mi je zdelo, da vsaj kak dan ali dva prej kot prva dva bi pa lahko bil.

Zato se je čakanje začelo res zgodaj in zdaj ga kar noče in noče ga biti konec.  Prehitele so me že vse nosečke, ki so imele rok rahlo pred, rahlo za ali tik ob meni, še celo nekatere, ki so imele rok slaba dva meseca za mano.

V tem času sem se čakanju že prilagodila, vsi pomembni datumi so že minili.
Vmes sem sicer staknila že pred-porodno depresijo, ki sta jo na srečo lahko prepodila že hitrejši sprehod in doza jamranja v prijateljičino ramo.

Dečko se očitno dobro počuti, meni tudi nič kaj dosti ne fali. Tako da zdaj sem se s čakanjem že sprijaznila in se mi sploh ne mudi več.
No to je danes, kako bo jutri, bomo še videli.

Pri Reneju sem bila prepričana, da se je porod sprožil, ko sem opravila vse, kar sem imela za opraviti. Tokrat sem že po trikrat opravila vse kar imam za opraviti, pa kar nič. Spakirano imam vse že tako dolgo, da imam verjetno več stvari v pritljažniku avtomobila kot doma. Toaletno torbico nosim sabo že skoraj kot denarnico, zobe si umivam z rezervno zobno krtačko, stanovanje se bo prav kmalu šajnalo, kot da tu sploh nihče več ne živi. Kdaj smo nazadnje posneli kako fotko z fotoaparatom se sploh ne spomnim več in aktivna sem samo še na Facebooku, samo zato, da vsi vidijo, da "sem še" in ne čutijo potrebe, da bi me ves čas čekirali. :) Knjigo, ki sem si jo vzela za v porodnišnico in je varno zapakirana v kovčku, bi morala že vrniti in že tečejo zamudne obresti, podaljšati je pa ne morem, ker jo nekdo že čaka za mano. In pravkar sem dobila obvestilo na mail, da "your baby is 1 week old".

Japajade! Bi rekel Rene.





torek, 14. januar 2014

20

Ja. 14.1.1994 je bil v starem Nanosu gimnazijski ples.
In od tega dne naprej, sva z Davidom par. Dvajset let je že.

Takrat sva bila še smrkavca in v tem času sva veliko doživela skupaj.

Upala sva, da bova dvajseto obletnico zaokrožila z odhodom v porodnišnico.
Ampak sva šla na koncu koncev le na pico in kratek sprehod. Za vsak slučaj tudi nazdravljala nisva kaj dosti. Zaželela sva si le še skromnih trikrat toliko. :)

Proti večeru mi je šele kapnilo, da je Arneju verjetno jasno, da bo kot tretji fant v družini imel veliko stvari rabljenih. In da hoče vsaj rojstni datum čisto nov in svež.

Kdo bi mu zameril?

Upam, da se v naslednjih dneh le najde kaka datum, ki mu po po godu.




nedelja, 12. januar 2014

Presenečenje

Bil je dan pred Silvestrovim.
Bil je en tak bizi dan, ko moraš postoriti še cel kup enih stvari. Mulca sta si izborila noč pri Staratu in Starimami, midva pa sva se odločila, da si privoščiva večer v dvoje. Tak brez kompjuterja, vsak na svojih kolenih.

Za večerjo sva si privoščila čudovit hamburger, v pečici so se že pražili dišeči mandlji, mene pa je že ob osmih strašno mikal pogled na posteljo.

Ob devetih pa mi zazvoni telefon. Kdo za hudiča me pa zdaj kliče????
Oglasim se in na telefonu Petra, bratova punca.
Sope in joka v telefon. Menda sta se grozno skregala.

Sta pa tud talenta, si mislim. Brat je v Kanadi in edini kontakt, ki ga imata je preko Skypa. Kako se pa lahko tako grozno skregaš preko računalnika? Ampak ker je bolj čustvene narave, ji verjamem. Kako ne. Ko bi vi slišali njen pretresljivi jok. Ponudim se ji, da pridem do nje, lahko pa tudi ona pride k nam, če želi. Pa pravi da ne, da reje vidi, če pridem jaz, ker taka si res ne upa v avto.

Uf, mora biti pa res grozno. Hitro se obujem, vržem nase bundo, zapakiram pladenjček (še ne) praženih mandljev za tolažbo in odhitim.

Ko prispem k njej, je bilo vse temno. Vstopim in gledam temno postavo kako me gleda iz dnevne. Kar malce grozno je bilo. Potem pa vzklik. PRESENEČNEJE! In cela dnevna mojih dragih punc skoči proti meni.

O, ja. Presenečenje je pa bilo. Kaj takega pa še ne. NIČ, ampak res, NIČ nisem posumila. Čeprav so menda vse sumile da sumim, ker sem le kako uro prej poklicala kako polovico med njimi, da bi malce poklepetale. Še najbolj presenečena sem bila, kako je Davidu uspelo prikriti vse skupaj. Niti toliko mi ni namignil, da bi se malce uredila. Celo luknje v nogavicah sem imela zabožjovoljo.

Anyhow... punce so se res potrudile. Pripravile so mi čudovit Babyshower. Cel kup zabavnih igric, spominčkov in hudo prijeten babji čvek.

Punce super ste! Hvala vam!












četrtek, 09. januar 2014

Izjava tedna - Enej

Kar dve izjavi.

Prva izhaja iz igre dama, ki sta se jo včeraj šla s Staratom.
Najprej Enej Starata uči kakšna so pravila in Starata seveda izgubi.
Pa pravi slednji, da je zato izgubil, ker je igral s črnimi.
Ampak Enej se ne strinja.

"Ti ne razumeš. Izgubu si zato, ka sm jest bel pametn!"
Seveda mu je Starata že v naslednji igri dokazal nasprotno. Potem so bili spet krivi "ta črni". :)



Druga pa je od danes.
Pravi Enej, če mi pove nekaj o treh dobrih možeh.
"Tu so vsi trije ena in ista oseba. Sam en mož se obleče tak u njih!"
Sem se že ustrašila, da je že kateri od otrok v šoli razlagal da jih sploh ni.

"Edn, naprimer Dedek Mraz, se obleče kot Božiček, pa je!"

:)

BTW zaradi pene, ki si jo je Enej namontiral okoli ust, na fotki iz prejšnjega posta, je zdaj Rene prepričan, da je pravzaprav Enej Dedek Mraz in da mu je on prinesel siucaI (gasilca - gasilski avto).



sreda, 08. januar 2014

Rene 2,5 let

Rene je v zadnjih mesecih postal taka faca, da ga je veselje gledati.

Pred kakim mesecem je imel sicer obdobje grozne trme, ki ga je na srečo kmalu minila. Ko se je odločil, da nečesa ne bo je bilo grozno. In to trmo je najbolj izpostavljal prav pri preoblačenju. Sem naredila prav posnetek za sosede, ki so morali vpitje poslušati, da ne bi mislili, kaj mu delam.

Z Enejem sta postala prava pajdaša in se ves čas igrata skupaj. Enej mu sicer vsake toliko malce ponagaja, ampak večino časa je prav zaščitniški veliki brat. Najbolj simpatična sta med vikendi zjutraj, ko se zbudita, prideta po dovoljenje za gledanje risank in potem jih midva čez kako urico, ko se lepo naspiva, najdeva na kavču, pokrita z dekico, s piškoti na kolenih kako gledata "Bita Bata" (Divja Brata Krat).

Trenutno imata tudi obdobje, ko se rada stiskata. Tako jih najdeva zjutraj ali v eni ali drugi postelji. Če zleze Rene k Eneju, je Enej celo tako zelo prijazen in skrben, da ga napoti, da spi pri steni, on pa pri robu postelje. Da ne bi slučajno padel dol.

Pri govoru je bolj počasne sorte ampak se trudi. In najbolj smešen je, ker mu izgovorjava ne gre preveč dobro, pove pa kake besedne zveze, ki jih od njega ne pričakuješ. Tako so mu že povsem jasni osebni zaimki. Besede, ki jih pove, pa so slišati tako, kot da bi imel disleksijo pri izgovorjavi.
Angleško CAT tako suvereno izgovarja TEK,
TOK je Piškot, TORBA je TUBLA  in še ksr nekaj podobnih primerov je, ki se jih zdajle žal ne spomnim.

Če vedno pa je potrebno pri razumevanju njegovega govora imeti veliko konteksta.

Še nekaj zanimivih izjav:
Nišem pan (Nisem zaspan)
Ki je pa je? (kje pa je?)
Nišem zabu (nisem pozabil)
Kumi čakam (ko ga npr. tišči lulat. :))
Itete (igrice.. nasploh je obseden s tehnologijo in moramo telefone le skrivati pred njim)
Tašou (ustrašil) za to niti ne vem če ve kaj pomeni ampak je pobral od Eneja in uporablja ko bi se rad zvečer izmuznil iz sobe.
A viš? (a veš)

In pa njegov Ajaaaa..??!?!?!.  ko mu kako stvar razložiš

Obupno mu gre pri prepoznavanju barv. Dvakrat zapored ne "ugane" prave. Smo že razmišljali če je farbn blind, a ni nikogar v familiji od kogar bi lahko to podedoval. Pa še starata ga je pred dnevi testiral z zlaganjem barvnih kart na pravi kupček.

Kolikor ima slabši govor, ima pa toliko bolj zanimivo mimiko obraza. Ves čas "poka frise", samo da bi pritegnil pozornost in izzval smeh. Ves čas zavija z očmi, dviguje obrvi in mežika.

Vse bolj prihaja na dan tudi njegova pedantna narava. Kar je super, ker enega takega res rabimo pri naši hiši. :) Rene takoj pobriše vsako pikico okrog ust, če vidi kje kako luknjico izpusti najbolj žalosten "o-joj", za Enejem, ki je BTW čisti potres, ves čas kriči, naj si zapne budno in čisto vedno zapre vrata za sabo.

Najbolj luštkan pa je ko joče. Ker joče prav po filmsko. Tako da si med jokom menca oči. Takrat je kar za pojest. Pikec moj mali.

Komaj pa tudi že čaka na dojenčka. Vsakomur, ki je pripravljen poslušati, razlaga, da je v trebuščku Arne in da mu bo dal dudo ko bo jokal.
Ter pokaže kako ga bo pockljal. :) Pa da vidimo. :)







nedelja, 05. januar 2014

Test zibke

Zaradi varnosti je bilo zibko seveda potrebno stestirati.
Zdaj pa se bojim, da bo to malce preveč popularen kos pohištva pri nas doma.
Bogsigavedi če se je sploh še kdaj znebimo. :)


sobota, 04. januar 2014

Zibka

Da bi povsem sama ustvarila zibko, sem dobila idejo že poleti.
Dolgo je trajalo, da sem jo za silo dodelala in še dlje, da sem jo do konca udejanjila.
Vmes pa je bilo veliko prilagajanja, dodelav, predelav, sodelovanja, nakupovanja, ustvarjanja in obupavanja.

Danes je končno dobila končno podobo in pozicijo in zdaj že postlana čaka na svojega malega varovanca. Z velikim veseljem ugotavljam, da je dosegla in presegla moja pričakovanja in sem z izdelkom nadvse zadovoljna.

Kako se bo obnesla v praksi, pa bomo morali še malce počakati. Možnosti za predelave in nadgradnjo je še vedno veliko.
Upam samo, da ne bo služila le za okras.















četrtek, 02. januar 2014

Prednovoletni Portorož

Ko v teh prvih zimskih dneh "čmimo" v tej naši kotlini, skriti pod meglo in smogom, se nam sploh ne sanja, da nekje zunaj sije sonce. In to tako sonce, da se komot celo popoldne sprehajaš samo v jopici.

Tik pred novim letom smo se lepega dne vendarle zavedli, da ta svet tam zunaj obstaja in da bo najbolje, če se odpravimo na izlet. Sprehod  v metrih ni bil prav dolg, je pa precej dolgo trajal. Tako dolgo, da smo si morali vmes privoščiti še kosilo in malico, na koncu pa nas je ujel še sončni zahod.