sobota, 31. avgust 2013

Zakoličba

Čeprav je potek dogodkov pri hiški precej počasnejši, kot smo v začetku planirali, to ne pomeni, da stvari stojijo na mestu. Časovno že zdaj komaj sledimo ritmu, ne vem kako bi bilo, če bi šlo vse kot po maslu.

Saj ne, da nam gre kaj konkretno narobe, le "nekoliko" smo čez budžet, pa se trudimo na različne načine priti nazaj v okvirje. To pa najlažje storiš tako, da si vzameš nekaj več časa za zbiranje ponudb. No vsaj upam, da je to pravi recept. :) V bistvu je to plan B, plan A smo že dodobra izkoristili. Plana C pa se ne bi rada posluževala.

Vseeno pa se ves čas nekaj dogaja in tako: "so prišli geodeti in zabili une kole, kje morajo piloti stat", sm razlagala prijateljici po telefonu. "Hudo, a zakoličl ste bajto?!", mi pravi ona.

Ha? A zakoličil smo jo? Ja, menda pa res. To je pa pomemben korak, ane. :)

Septembra planiramo izgradnjo temeljev in napeljavo vodovoda. Kdo pravi, da se nič ne dogaja?










petek, 30. avgust 2013

Brezplačna predstavitvena urica tečaja angleščine

Vsi, ki vas mika, da bi svoje otročke vpisali na tečaj angleščine po metodi Helen Doron, pa še niste prepričani ali bi ali ne bi. Ne razmišljajte preveč in jih peljite na brezplačno predstavitveno urico, potem pa se odločite na podlagi te izkušnje.

Mi smo šli v sredo in smo bili navdušeni. Otroci so uživali, meni pa je povsem jasno zakaj in kako se lahko otroci naučijo dvakrat toliko kot na urah angleščine v osnovni šoli. Priporočam, res! In to ne govorim zato, ker je Katarina moja prijateljica. :) Tista urica druženja je švignila mimo z dvakratno hitrostjo in pozornost otrok ni niti za minutko odtavala drugam. Vse dokler niso "pristali nazaj v Ljubljani". :)

Katarina in Ana sta pripravili termine predstavitev v vrtcih, če bo zanimanja veliko pa bosta gotovo pripravili še kakšnega. 

Termini po enotah vrtca Idrija:

TOREK 3. 9. 2013
Vrtec SPODNJA IDRIJA ob 16h in 17h

SREDA 4. 9. 2013
Vrtec  IDRIJA ARKOVA ob 16h in 17h

ČETRTEK 5. 9.2013
Vrtec GODOVIČ  ob 16h

ČETRTEK 5. 9.
Vrtec ČRNI VRH ob 17.15h

Kontakt za prijavo:

Brez predhodne prijave udeležba ni mogoča.

Cena tečaja je 55 EUR mesečno (tečaj obsega 38 ur in traja 10 mesecev). Pri enkratnem plačilu vam pripada 10% popust. Drugemu otroku iz iste družine pa pripada 20% popust.


sreda, 28. avgust 2013

Tiana

Sobota je bila za nas prav poseben dan, naša dva fanta sta dobila novo sestrično, David pa prvo "tapravo" nečakinjo.
Napram statistiki v naši bližini, ki je hudo krepko v prid fantom, imata fanta zdaj več sestričen kot bratrancev. Zanimivo.

Čestitke Daša in Dejan! 
Tiana, komaj čakamo, da te spoznamo in malce pocrkljamo.
Pa veliko zdravja, ljubezni in nagajivih nasmeškov. :)

Pa ravno pravi čas, da je dobila čisto prvi plohec. 

torek, 27. avgust 2013

Pr' Flandru

S Tino sva se že dolgo dogovarjali, da peljemo naše nadobudne jahače na kmetijo Pri Flandru v Zakojco, da spet malce zajahajo. Končno sva sredi avgusta (jp zelooo zamujam s tole objavo) izkoristili najina rojstna dneva in smo šli. Večina nas z avtomobili, Rafko in David pa s kolesom. Fajn klanc sta si izbrala. :)

Otroci so bili navdušeni nad konji in nad zapravljivčkom, mi "tastari" pa predvsem nad njihovimi mesninami in svežim (še toplim) kruhom. Mmmmmmnnnnjam!
Še David, ki vedno zelo zmerno je, je zvečer pojamral: "Ene deset kosov kruha preveč sem pa pojedel!"

Enej me je pa še naslednje tri dni ves čas spraševel: "Mami, mami, a si vidla, ka sm prou sam jahau?"


























ponedeljek, 26. avgust 2013

Paradajzi izza rešetk

Po dolgem in vročem poletju, po hektolitrih vode in neštetimi pričakujočimi pogledi, so nas končno razveselili s sladko rdečino.

Prvega sta mulčka fičlna prej kot je bil prav zares rdeč.
Naslednjih nekaj smo dali včeraj v solato. Še kar nekaj jih čaka na še več toplih sončnih žarkov.




sobota, 24. avgust 2013

Počitnice v bolnišnici

No, pa je doletelo tudi nas.
Prvo "dopustovanje" v bolnišnici. Na ORL.

Začelo se je z zamašenim noskom v ponedeljek zvečer in ponoči,
in se nadaljevalo z grozno utrujenostjo, rahlo povišano vročino in redčim levim očesom v torek.

Kar mi ni dalo miru je bilo predvsem to, da je imel komaj kaj povišano vročino, utrujen pa kot da bi jo imel 41. Kar spal je in spal. Celo popoldne v torek, celo noč in zjutraj še kar naprej.

Zato sva šla v sredo zjutraj na pregled k zdravniku, ta nas je s sumom vnetja ušesa poslal naprej. Na očesno kliniko, tam so sicer ugotovili poškodbo na očesu, vendar pa jim ni bilo jasno, zakaj vročina in utrujenost, zato so nam predpisali mazilo in nas poslali še naprej. Na ORL.

No, tu so nas pa takoj "spregledali". Točne diagnoze se niti ne spomnim, ker je šlo vse tako hitro. Mislim, da je bilo vnetje nosne votline iz katere se je razvilo vneto oko, kar pa je nevarno, da se razširi na živec, ki pelje v možgane. Menda je bilo kar super, ker smo prišli tako hitro.

Kar takoj so nama povedali, da bova sprejeta v bolnišnico. Malce so še očistili nos, kar je že na videz precej neprijetno in nama predpisali antibiotike. Kako nenavaden občutek. Rene se je takrat na videz že nekoliko pozdravil in je bil že ves razigran. Potem pa kar naenkrat bolnik, v bolnišnici pižami z infuzijo v roki. Grozno.

Ko sva prišla v sobo, sem bila najprej šokirana nad lesenim stolom, ki sem ga zagledala v sobi. A tu naj spim????  No, potem pa so me prijetno presenetili in mi povedali, da mi pripada kar prava postelja. Reneju pa posteljica. Lahko pa spiva kar skupaj, kakor nama je ljubše. Seveda sva se stiskala. :) Na Pediatrični se pa še usesti nisem smela zraven Eneja, še dobro, da takrat nismo prespali.

Hrana je bila dobra, sestre prijazne, edino kar je bilo "rahlo" moteče je bilo tisto čiščenje noska vsako jutro, kapljice v nos in priklapljanje na infuzijo vsakih šest ur. Če ne bi bilo tega, bi se nama res zdelo da sva na dopustu. Aja, in vstavljanje "metuljčka" in nato še prestavljanje le tega.

Oh ja, in vročina v sobi, je bila strašno nadležna. Ko samo ležiš pri miru in švicaš kot konj. Res zoprno. Prva dva dneva sem preživela še v debelih kavbojkah in topli majčki. Za kar mi je čisto prav, saj sem še nameravala spakirati za vsak slučaj, če ostaneva tam, ampak neeee, no, nein.. nisem. Zakaj že? No prav mi je bilo. Še dobro, da je bila Hermina pripravljena priskočiti na pomoč in prinesti nekaj rezervnih oblačil naslednji dan.

Sestre so bile povečini res prijazne in ena od njih je Reneju celo podarila medvedka. Prav takega, za domov. Moram prebrskati igrače in napraviti paket zanje, ker to je res lepa gesta. Rene ga je bil tako zelo vesel. Vesel je bil tudi vseh zanimivih igrač, ki si jih je lahko sposodil v igralnici. Še posebej ga je fasiniral ogromen lego jumbo-jet. Že zvečer ga je opazil iz sobe, čez dva hodnika in v igralnici na mizi in ga je tako navdušil, da je zjutraj še v sanjah vzklikal Ajon.. moj.. Ajon...

Navkljub obljubam, da bova lahko odšla že čez kak dan.. se je vse skupaj razvleklo na tri dni in končno danes so naju z konkretno zalogo Amoksiklava končno poslali domov. Zdaj pa spat. V svojo posteljo. Ouje. :)

Pred


Miška, ki sva jo ves čas pridno hranila. :)





ponedeljek, 19. avgust 2013

Grenka kumarica

En as iz rokava mojega očeta, največjega ljubitelja svežih kumar daleč naokoli.

Če še pravočasno ugotovite, da je kumarica, ki ste jo nameravali narezati v solato, grenka jo lahko še rešite.

To pa naredite tako, da ji odrežete grenki vrh in potem ta odrezani košček vrtite po preostali kumari.
Med vrtenjem se bo vrh spenil in s tem potegnil grenkobo ven.

Uf.. tole je pa težko opisati, ne da bi bila perverzna. :)

See photos. :)




nedelja, 18. avgust 2013

Breskova marmelada iz pečice

Pretekli teden mi je prijateljica nekje z Vipavskega pripeljala (in nabrala) gajbico čudovitih, drobnih, sladkih breskev.
Odločila sem se, da iz njih napravim marmelado. Ko sem brskala za recepti, mi ni bil noben najbolj všeč, zato sem se odločila, da jih pripravim po svoje.

Odločila sem se, da pripravim dve različici, eno z ingverjem in cimetom, ter drugo z burbonsko vaniljo.

Marmelado sem pripravila iz približno 8 kilogramov breskev.
Ker sem jih uporabila z olupkom vred, sem jih prej dobro namočila, da bi jih očistila.
Potem sem jih razkoščičila in razrezala na krhlje ter razdelila na dva pladnja.
Med oba pladnja sem razdelila približno 1,5 kg sladkorja. Ker so bile breskve res lepo zrele in sladke, bi ga komot uporabila manj ali ga v celoti izpustila. Žal sem to ugotovila šele post festum, ampak tudi tako ni preveč, preveč sladka, le lahko bi bila tudi manj.
V prvi pladenj sem dala čž mletega cimeta in žlico čž mletega ingverja.
V drugi pladenj pa sem dodala strok burbonske vanilje, ki sem ga prej seveda odprla.

Potem sem vse skupaj pekla v pečici na 200°C. Vmes sem nekajkrat premešala, in občasno pobrala ven nekaj tekočine, ki se je nabrala. Upala sem, da se bo tako marmelada dovolj zgostila, da mi je ne bo potrebno miksati in bodo ostali koščki breskev. Po kakih dveh urah pečenja sem ugotovila, da jo bo vendar potrebno vsaj malce zmiksati, (breskve niso razpadle tako kot to naredijo češplje) in da bi lahko v tem primeru prenehala s pečenjem že kako uro prej. Vode, ki sem jo odlila vseeno nisem prilila nazaj ampak jo bom uporabila kot sok za mešanje z vodo. Marmelado sem vseeno zmiksala samo na pol, da so še vedno ostali koščki, vaniljev strok sem pred miksanjem seveda odstranila.

Po pečenju sem jo nadevala v steklene kozarce in jih z pokrovom navzdol postavila v še toplo pečico ter jih tako pustila čez noč. Zjutraj pa sem jih še zavila v deko. Upam, da bodo zržali, dokler jih ne pokončamo. :)

Marmela je po mojem okusu odlična, začimbe ji odlično pristojijo, saj je breskova marmelada brez začimb precej dolgočasna. Predvsem tista z vaniljo se mi dopade. Njam, njam...

O tem kakšno sem naredila pečico in kako sem zadimila celo stanovanje pa raje ne bom. Samo toliko v opozorilo: pazite, da pladenj ne bo preveč poln ker sicer karamelizirani sladkor teče čez in povsem zasvinja pečico in posledično še celo kuhinjo.


sobota, 17. avgust 2013

Mami, mami, vstan!... A viš kir dan je dans?

Čeprav sem nameravala tale rojstni dan malce ignorirati, mi ob taki budnici to nikakor ni uspelo.
Enej se je že dva dni pripravljal, da mi spečeva torto in če je torta morajo biti tudi gostje, da je ne bi slučajno pojedli kar sami.

Čeprav prav velikih težav pri tem ne bi imeli, kajti torta, no pravzaprav, cheesecake, je bila odlična.
Glavni pek je bil Enej, jaz sem bila samo sous chef. Jaz sem odmerjala količine, Enej pa je miksal, mešal in pripravljal za peko. Spet sva jo pekla po Huferkinem receptu, ki sva se ga kar precej držala, spremembe sva delala samo pri oblatu, kjer sva uporabila vsega nekaj malega manj kot je bilo predpisano, namesto cimeta in klinčkov pa sva uporabila kar mešanico začimb za medenjake, ki se je k torti odlično podala.
Pri prelivu pa sva uporabila samo borovnice, ki sem jih pred nekaj dnevi lastnoročno nabrala na Blegošu, nekaj žlic sladkorja in žlico koruznega škroba.

Najbolj zanimivo pa je bilo to, da je na koncu Enej ni hotel niti poskusiti. Ampak nič ne de, je pa za nas več ostalo. Nom, nom... :)

Zvečer pa smo šele še puncami na pijačko. Malce za dušo.

In darila... oh, kako lepa darila sem dobila letos. Večinoma doma izdelana, prav posebej zame. Hvala, hvala.. res lepa presenečenja ste mi pripravili. Zaslužila bi si prav posebno objavo. Se bom potrudila.

Nazadnje pa še tole Tinetovo presenečenje, direktno iz Kanade:

http://www.youtube.com/watch?v=DH1_wL9JgeA&feature=em-share_video_user





četrtek, 15. avgust 2013

Fotošut

A da bi šli mimo telih fotogeničnih lukenj, pa se nebi pofotkali.
To pa ne gre. :)

Še vedno na sprehodu po Ljubljani.