Piran, Piran

Prejšnji ponedeljek, ja dva tedna nazaj, ko so bili cvetoči dreveščki še redkost in se pomlad še ni naselila po vsej Sloveniji, smo šli v Piran. Ati je šel na pregled, mi pa zraven po malo sončka.

Aaaaaahhhh kako je pasalo.

Najprej smo kar sedeli in sedeli na udobnih foteljih na Tartinijevem trgu in pili kavo. Enej pa se je vozil s skirojem.

Jaz sem sicer na 40 dnevnem postu od kave, čisto tako slučajno in sem si tam prvič privoščila brezkofeinsko kavo. Ampak ker si nisem zastavila jasnih pravil, kaj kava je in kaj, sem imela grozno slabo vest in prav nobenega užitka ob pitju tiste uboge kave. Pa sem se zavezala samo sebi. Le zakaj to ne vžge ponavadi ko si obljubljam diete take in drugačne?

Čudovito je bilo, saj se vidi, kajne?