petek, 28. december 2012

Secret revealed: ščep soli

Že leta in leta pečem pice in kruh pa je vse vedno plevko. Skoraj brez soli.
Pa me ne izuči in me ne. Kot da nisem otrok interneta. Ker na internetu je vse. Itak.

No, zdaj me je končno srečala pamet.

Ščep soli pomeni 1,8 do  2,4% soli glede na moko. Jaz sem se odločila za 2%.
Včerajšnji kruh je bil popoln in današnja pica tudi. Njama. :)

Pa še recept, ko sem ravno tehtala. Ampak pri meni to ni eksaktna znanost je vseeno na približno:

Liter tople vode,
Kilo moke (fifti-fifti pirina polnozrnata in mehka bela)
Dve vrečkici suhega kvasa.
20g soli.

Potem pa dodajam moko še toliko časa, da se lahko testo dobro pregnete ampak da je še vedno precej mokro.

Nato ga pustim kako uro vzhajati, ga še enkrat pregnetem preložim v pekač in po vrhu premažem z vodo.  Preložim v pečico, kjer ga pustim kako uro na 180. Ko se ohladi dam tri četrtinke v zamrzovalnik ena četrtinka pa izgine v naslednjih 24 urah. :)

Moka je pa domača, iz Karlovškega mlina. Odlična!




četrtek, 27. december 2012

Jabolčni krhlji v črni čokoladi

Idejo za tole poslastico sem dobila od Anite, ki jih je pred kratkim dobila v Lidlu.
Se mi je zdelo, da bi to lahko naredila tudi sama. In sem.

Jabolka sem olupila, narezala na približno pol centimetrske kolobarje.

Nato sem jih nekaj ur sušila v pečici na 80°C. Ko so bili na zunaj suhi a še vedno sočni, sem jih namočila v raztopljeno čokolado. V prvi rundi sem uporabila 80% čokolado a se mi je zdela malce pregrenka. (Ampak je vseeno precej hitro izhlapela. :))  V drugi rundi sem uporabila raje 70% čokolado, zaradi lenobe pa sem uporabila kar kupljene krhlje, ki pa so bili ravno tako dobri in tudi posušen ananas se je dobro obnesel.

Čokolado sem samo raztopila v bain marie in ji nisem dodajala ničesar. Ne vode, ne masla. Traja pa kar nekaj časa, da se čokolada toliko posuši, da se krhlji ne raztopijo takoj ko jih primemo v roko.










petek, 21. december 2012

Fotoseštn Kacinčkov

Nekaj najlepšega je ko te družinica povabi svoj dom in ti dovoli, da se ujameš njihovo dušo na "film".

Kacinčki, super ste! Pred in za kamero!

















četrtek, 20. december 2012

Heeelp!

A si je kdo mogoče zapisal recept od praženih mandljev, ki sem jih delala lani?
Tisti blog se je zaprl jaz se pa ne spomnim recepta. Ojej, ojej.

Ane, da si ga je katera prepisala?
Saj podobne variante smo našli, ampak tista je bila res dobra!

Tale je videti podoben, ga kopiram za vsak slučaj, da se še ta ne izgubi.
 
Ingredients
  • ½ c sugar
  • ½ c dark brown sugar
  • 1 tsp salt
  • 1 tsp cinnamon
  • 1 egg white
  • 3 tsp vanilla extract
  • 1 Lb almonds or pecans
Instructions
  1. Preheat oven to 250° F.
  2. Grease a cookie sheet with edges, set aside.
  3. In a small bowl, mix together sugar, brown sugar, salt, and cinnamon. Set aside.
  4. In a medium sized mixing bowl, use a whisk or electric beater, and whisk egg whites until frothy, resembling soft foam.
  5. Add vanilla, beat for another few seconds.
  6. Pour almonds into egg whites, stir gently until coated.
  7. Pour sugar mixture into moist almonds, stir gently until coated.
  8. Pour sugar coated almonds onto the greased cookie sheet, and spread out to a single layer if possible.
  9. Bake, uncovered, for one hour, stirring and flipping almonds every 15 minutes, until crisp.


Read More http://thecountrybasket.com/vanilla-cinnamon-roasted-almonds-recipe/
 



Huuudi piškoti

No, pa sem našla tudi jaz piškote, ki mi gredo v slast. Nič čudnega, saj so enaka kombinacija sestavin kot pri praženih mandljih, le agregatno stanje samih mandljev je drugo.

Ko sem videla tale recept pri Culinary journey by me, sem vedela, da tu ne morem zgrešiti.

Pri peki pa sem imela cel kup pomočnikov in piškoti so bili pečeni in okrašeni mimgrede.
Zdajle se v hladilniku že paca druga runda. Njama. :)














nedelja, 16. december 2012

Tekaški dnevnik

Ne, ne.. nisem zamazala s tekom po maratonu. O ne.

Že izvzamem prejšnji teden, ko mi je ena rahla virozica pobrala moči, smo s puncami kar vsak teden še vedno dva do trikrat v supergah. Mraz in sneg nam nista ovira,  prav nasprotno, ugotavljamo, da smo vsa ta leta veliko zamujale. Tek pozimi je prav super. Še posebej, če nam s svojimi žarki še malce sončece pogreje. In res si želim, da bi mi eden ali vsi bradati možje skupaj prinesli eno GO_PRO kamerco, ker me grozno živcira ker ti čudoviti trenutki ostanejo nezabeleženi. SE bojim, da jo bom morala ajnkrat kar sama kupiti.

Ah ja.. vseeno pa so se kilometri rahlo skrajšali in počasi mi začenja zmanjkovati časa za dosego letošnjega CILJA. Zastavila sem si 1000-ko in do konca mi manjka samo še maraton in dva kilometrčka za ogrevanje. :) Ampak ker je do konca leta samo še 14 dni, bom morala biti kar pridna, da tale plan dosežem. Upam, da vreme zdrži in da se ne uresniči tale napoved. (Petra kradem ti s FB-ja. :))



Brez skrbi, v konec sveta na verjame, zato bom prišparala kak kilometer tudi za po 21 decembru. Vseeno pa upam, da se ne uresniči Tinina napoved, da bova za Silvestrovo tekli po Klučeh. No, razen če si to izrecno zaželiva. Ampak naj bodo to že 1010 km.

sobota, 15. december 2012

Že drugič v tem tednu...

... je Rene primaširal iz sobe. Sam. Dvajset minut po tem, ko ga je David peljal spat.


Menda sem tako tudi jaz nekoč: "Mami... ati že spi". :)



Ok, tale fotka je izven konteksta in izven fokusa. A mi je tako simpatičen s to špangico, da sem ga morala nekam prilimat. :)

PIhlni

Rene mi je tako smešen s temi pihlni.  Me spominja na Bojana Križaja.

Po drugi strani je pa me spominja na Samsona. Ma ne dovoli, da mu odstižemo, ma niti laska.
Lahko mu šarim po glavi kolikor hočem, a takoj ko samo zavoha bližino škarij je konec. In prav isto je z nohti. Tako da "nujna vzdrževalna dela" ponavadi izvajamo ko mulo zaspi.

Takole te grdo pogledam. :)


Ne boste me, ne ne!

Piškoti

Pri nas nismo preveč "mahnjeni" na sladko (izštevši bombone pri Eneju in če rečemo da Rene pri tem še nima besede). V glavnem piškotov se poje prav malo. Še ta kupljenih imamo v omari samo en paket za goste pa še tiste pogosto pozabimo ponuditi.

Bližajoči se novoletni prazniki so enkrat in edinkrat v letu, ko se, bolj zaradi igranja s testom kot zaradi piškotov, spravimo peči le te.

Letos sva z Enejem spekla kekse z orehi. Piškoti pač. :) Sem ugotovila, da mi sveže pečeni piškoti smrdijo. Sem morala prav prezračiti. I'm a freek ha?

Bolj z veseljem se bom enkrat v prihodnjem tednu lotila praženih mandljev. Pred kratkim sem pri Aniti poskusila tudi jabolčne krhlje v črni čokoladi. To bomo poskusila narediti in garant bo bolje kot kombinacija putra, cukra in moke, ki sva jo mrcvarila danes. 

In kaj naj zdaj z vsemi temi piškoti? ;)











torek, 11. december 2012

Da me vidijo s teboj,...

Gospod Kreslin vi pa znate pripeljat do vrhunca!

Tri ure božanskega vakuuma v glavi in utripajoče srce, ki računa na to, da večera ne bo nikoli konec.

Tina hvala!



nedelja, 09. december 2012

Home sweet home in winter

Včeraj smo obiskali naš mali raj.
Če ne bi rahlo zeblo, bi kar postavila kamp. Enej bi bil takoj "ZA". Sem prepričana. :)
Komaj čakam, da tja gor ne bomo več hodili le na sprehode in oglede.

No, tole je naš raj v "najslabših razmerah". Pol metra snega, minus 8 in burja.

Kakšen raj bo šele ko bomo "starci" imeli šipo za katero bomo srkali kuhančka, otroci pa steptan sneg. :)














Umetnija

Vedno ko se peljem čez Logatec me navduši tale mojstrovina,
pred časom (enkrat novembra. :)) so se planeti končno poravnali, da sem imela čas in fotoaparat, da sem zadevo dokumentirala. Mega!



ponedeljek, 03. december 2012

Vrh ledene gore

Ko včasih na kaki kavici z dekleti jamramo vsaka čez svoje mulce, mi ponavadi vržejo pod nos...
 "Zakaj pa nič od tega ne napišeš na blog? Jaz pa ves čas mislim, da imam so samo naši mulci sitni!"

II, zakaj? Ja, zato! Zato, ker je moj blog kot nekakšen foto album naše družine. Z njim želim ustvarjati/ohranjati lepe spomine na otroška leta in mladost, ne pa jamrati o realnem stanju. Tudi v album ne dam fotk na kateri smo vsi skozlani, pa mulci vpijejo in je vse naokoli razmetano.

Sicer imamo pa veliko težav, tako kot vsaka "normalna" družina.

Prepričana sem, da me je kdo od vas v petek videl v Müllerju, ko sem šla mulce trenirati kako se obnašamo po trgovinah. Z Enejem sva šla gledat, kaj bo napisala Dedku Mrazu. Pa je našel eno igračo, ki jo je hotel imeti. In to takoj zadaj! " Ker si preveč želim". Pa se je potem na blagajni vrgel na tla. Ker je nisva kupila. Zihr vas je bilo vsaj pol tam, kajne? :)

In Rene, ki v vozičku ne bi bil, hodil ne bi. Nosil bi se. Pa še to me sprehaja po celem stanovanju in kaže kam. Ampak nič ni to kar hoče.  Mami, mami, mami... kar odmeva mi v ušesih. Pa roke mi hoče kar odtrgati, tako je že težek.

In itak vem, da sem vsega sama kriva. Saj ko mi naredi tilt in se malce zamislim, potem hitro najdemo tudi rešitve za določene probleme.  Ampak za to se je potrebno angažirati. Včasih je lažje samo vpiti.

Zato danes dodajam opozorilo. "Opisi na blogu ne izražajo dejanskega stanja! So samo tisti vrh ledene gore, ki si na soncu najlepše sveti."


nedelja, 25. november 2012

petek, 23. november 2012

Sobotni potep

Že celo večnost je bilo, odkar smo bili nazadnje na kakem izletu.
Operacija, viroze pa še varčevalni ukrepi na račun "home sweet home".
Tako dolgo je že bilo, da je že Enej začel jamrati: "Kdaj bomo šli u kešn hotel, kešn bazen al pa h Julianu?"

Glede na to, da ga bolj kot bazen zanimajo tobogani, smo izbrali kar Atlantis. Glede na to, da je bila sobota čudovito sončna pa smo šli prej še malce na potep. Na Koščevo pot, ki sem jo na fotkah že dolgo občudovala. Pa ne, da smo mi taka družba, ki bi lahko ptičke opazovala in poslušala, ampak okolica je pa res čudovita. Priporočam. Če ste take lenobice kot nekateri med nami, je tistih 400m čisto dovolj, če ne, pa jo lahko še podaljšate. Le obutev morate imeti primerno.

Na koncu smo sicer videli tudi ptičke. Fazane. Žal so bili že rahlo mrtvi. Ampak zanimivo, Eneju je streljanje in mrtve fazane čisto mirno prenesel. Kot nekaj povsem naravnega. Meni je bilo predvsem zanimivo to, da v življenju še nisem videla fazana, lovci pa so na enem polju ulovili kar dva. Dobro se skrivajo.