torek, 13. maj 2014

Trening z Benecykl tekaškim vozičkom

Odkar nam je gospod Peter posodil tekaški voziček je kar pogosto v uporabi,
saj ga imamo z mamicami iz naše tekaške skupine kar v souporabi.
To, da je meni super, sem že napisala. Zdaj sem prosila še Tito in Anjo naj napišeta nekaj o njegovi uporabnosti.

Danes si ne predstavljam več, da ne bi tekla vsaj vsak drugi dan, vendar pa mi je kot mami treh fantov največkrat težko uskladiti tek z varstvom. Pa sem našla rešitev; najmlajšega lepo v tekaški voziček in akcija. Tek z vozičkom je užitek, saj kar drsi, je zelo lahek in okreten. Sklepala bi lahko tudi, da je precej udoben, saj moj mali navijač v njem več kilometrov veselo čeblja in se zabava.








Voziček je res odličen. Otrok v njem sedi udobno in dobro vidi daleč naokrog. V veliko torbo lahko shrani malico in dovolj igrač za cel teden, pa tudi ob sebi ima prostor za kup »nujnih« stvari. Navduši oblika vozička, ki spominja na formulo. Naslednjič vzamemo s seboj še plastičen volan, da bo mali voznik prepričan, da peljemo točno tja in točno tako hitro, kot on hoče. Vodljivost je zelo dobra, voziček lahek, sem pa potrebovala nekaj vaje, da sem ugotovila, kako malo dela pravzaprav je z vozičkom. Razen po posebej zahtevnem terenu je dovolj, da ga usmerjaš samo z eno roko, pa še s tisto ga ni potrebno držati ves čas, pač pa samo občasno potiskaš in popravljaš smer. Tako lahko pri teku veliko uporabljaš tudi roke, zato je z Benecyklom neprimerljivo lažje teči kot z navadni otroškim vozičkom.






Če ste iz naše okolice in bi ga radi preizkusili se mi javite pa vam ga posodimo.

nedelja, 11. maj 2014

Tekaški dnevnik: Teden 10

Čeprav sem ta teden začela že v nedeljo, ga mi še ni uspelo zaključiti.

Malce pomanjkanja časa, malce lenobe, malce utrujenosti. Pozna se, da so teki že kar dolgi in da ni več dovolj ena ura za vse. Danes so mi na drugi konec sveta, v Kanado, pobegnili še starši, ki so glavni varuhi za moje mulčke, pa še dva mačka so mi naložili. Tako da sumim, da bo naslenje tedne kar takole, bolj švoh. Bom poskušala delat pa intervale. No, mogoče bo pa bolje, ker bom bom morala biti bolj organizirana. We'll see.
Mogoče bom pa malce bolj intenzivno vpregla Benecykel. Zdajle bo počasi že Arne toliko zrasel, da se bo lahko vozil v njemu.

Ups, to je bilo včeraj.
Danes sem ga zaključila, ampak s "krožnim treningom". Zjutraj sem nameravala it tečt, pa me je nekaj zmotilo (seveda se mi spet ni ljubilo, pa še nekaj me križ matra, ker že cel teden zvečer stojim in se igram z mojimi plohci), pa še lačna sem bila. Nato sem se odločila, da grem raje na kolo po kosilu. Po kosilu se mi tudi ni prav nič dalo. Potem sem pa kar naenkrat od nekje zvlekla nekaj motivacije, pograbila nordijske palice in šibala v Staje in nazaj. Za silo je bilo.

Za tiste, ki pridno sledite urniku, pa treningi naslednjega tedna:

1. trening:
Tecite 30 minut, hodite 1 minuto, tecite 30 minut

2. trening:
Tecite 10 minut, hodite 1 minuto, 4 ponovitve

3. trening:
Tecite 20 minut, hodite 1 minuto, tecite 15 minut, hodite 1 minuto, tecite 10 minut

11 teden pa se bo nadaljeval takole:
1. trening:
Tecite 40 minut, hodite 1 minuto, tecite 20 minut
 2. in 3. trening pa se ponovita treninga iz tedna 10.

Ste videli kako seksi tekaško stezo so imeli v prvem komadu na včerajšnji Evroviziji?

Garmin: http://connect.garmin.com/activity/493925587











sreda, 7. maj 2014

Arne, 3 mesece

Saj ne morem verjeti. Trije meseci so minili kot bi pihnil.

Arne je en tak srčkan, prijeten in skoraj preveč potrpežljiv dojenček.
Zdravje mu vse od prvih zapletov odlično služi in kaj hujšega od (rahlo) zamašenega noska, še ni imel.

Največ problemov ima(mo) s polivanjem. Pranja imamo približno dvakrat toliko kot smo ga imeli pred njim. Včasih ga tudi po trikrat zapored preoblečem. Posledično potrebujem tudi veliko več oblačil kot sem jih rabila pri prvih dveh. Pa že itak sem morala ogromno stvari nakupiti, saj sta bila Enej in Rene poletna in sem le malo stvari, ki sem jih lahko porabila. Bomo videli kako bo poleti, če bom lahko še kaj spravila nanj ali bom tudi to morala nakupiti novo.

Tako hvaležen je za vsako pozornost, ki jo dobi. Samo pogledaš pa se smeji na vsa usta.
Še vedno zelo spominja na Eneja.
Kot kaže bo tudi on bolj hitre sorte. Ves čas bi nekaj grizel, slini se sto na uro.

Tudi kar se spanja tiče je še najbolj priden od vseh treh. Pred Dunajem je spal že celo noč. Od osmih zvečer, pa do sedmih zjutraj ne da bi se enkrat zbudil. Zdaj se enkrat do dvakrat zbudi, ampak gre vsak dan na bolje, vsak dan se pozneje zbudi.

Včeraj sva bila v posvetovalnici in je dobil prvo pikico, ki jo je brez težav prenesel. Sem se kar bala cepljenja, glede na njegove začetne težave, ampak je šlo brez vsakih težav, celo brez otekline.

Teža se je ustavila na 6850 g, dolžina pa na 62 cm.

Še vedno največji suhec od vseh treh. Rahlo, rahlo...




torek, 6. maj 2014

Izjava tedna: Rene

Ati!!!! (ali pa kdo drug)
A ti niki pavim?

Ni blu kojnčka. Sam edn je biu! Pr Gaji.



To poslušamo že kak mesec. Vztrajno. Vsaj trikrat na dan. :)

Smo bili pred kakim mesecem na obisku pri Enejevi sošolki na obisku.
Je bil v hlevu samo en konj, ostali so se pasli.
Očitno ga je to zelo impresioniralo. :)


Atlantis

Glede na to, da sva midva čez pol počitnic pohajkovala sama, sva morala nekaj malega privoščiti tudi mulcem.
Ker je bil bazen na vrhu seznama želja in ker avto ni trenutno ni popolnoma zaupanja vreden, smo izbrali najbližjo lokacijo. Atlantis.
Kakor koli že, gužva, drago ipd... ampak za družinico je pa super.
Za ta velika dva ogromno aktivnosti, za Arneja pa dovolj topla voda za namakanje.

Po štirih urah nenehnega šibanja gor in dol po toboganih, plavanja in potapljanja sva jih komaj zvlekla ven.
Ampak v avtu se je pa pokazalo kako izpraznjene so bile baterije.
Male napravice so utihnile "in no time". :)

Arne je bil pa sploh car. Ko je lebdel na vodi, se mu je prav videlo kako se počuti "kot doma" in kar čutila sem tiste njegove brce v trebuhu.

In zdaj že komaj čakam na morje in dopust.






Mami, zasmej se tak kat kešne lipe punce.









nedelja, 4. maj 2014

Tekaški dnevnik: Teden 9

Tokratni teden za počitek sem pa jaz čisto resno vzela.
Superg nisem obula niti enkrat samkrat in sem ga v celoti preskočila.

Dvakrat sem bila že celo pripravljena na to, da se podam na cesto ampak mi je vsakič nekaj, kar nekaj, preprečilo odhod. Danes me je sončno vreme že vleklo na plano ampak sem vseeno rabila eno rahlo brco (hvala Anja!), da sem se končno spravila h teku.

Štartali sva kar z tednom 9, ki ni nikakor več počitniški, niti začetniški, ampak že pravi tekaški. Minute za počitek so samo še za psiho. Midve sva ga sicer tekle rahlo na pamet, ker mi, čeprav sem ugotovila, da je na Garmin Connectu zelo simpl sestaviti trening po lastenem okusu in željah, ni uspelo naložiti na uro, ker sem nekam založila kabel. Na opcijo preko telefona in bluetootha se pa takrat nisem spomnila.
V glavnem, treba je bilo gledati na uro.

Kilometrov se je po pričakovanjih nabralo več kot v preteklih tekih. Okrog 12 jih je bilo.
Prav fino izkoriščen dan je bil.

Uradno je bil trening tak:
10 minut teka, 1 minuta hoje, 20 minut teka, 1 minuta hoje, 15 minut teka, 1 minuta hoje, 10 minut teka.  (Nama se je nabralo nekaj več minut vsega skupaj, pa ne vem točno kje sva goljufali, ali pri teku ali pri hoji.. :))

2. trening tega tedna bo:
10 minut teka, 1 minuta hoje, 4 ponovitve

3. trening:
15 minut teka, 1 minuta hoje, 3 ponovitve

10 teden (ja že 10) pa bo tak:
1. trening:
3o minut teka, 1 minuta hoje, 30 minut teka

2. trening:
10 minut teka, 1 minuta hoje, 4 ponovitve

3. trening: 20 minut teka, 1 minuta hoje, 15 minut teka, 1 minuta hoje, 10 minu teka

Vir

petek, 2. maj 2014

Family fotošut

V nedeljo sva z Davidom po dooooolgem, dolgem času šla na dolgo pričakovani krajši dopust, izlet ali počitnice, kakor hočete, na Dunaj. No, Arneja sva seveda vzela s seboj ampak on ne šteje, ker z njim ni še nič dela. Malce ga nahranimo vsake toliko, preoblečemo plenico, malce poklepetamo z njim in je zadovoljen.  Ta velika dva pa bi bilo na Dunaju precej težje loviti in na koncu verjetno ne bi imel nihče nič od tega.

Zakaj to pišem, zato ker me je to, da sva pustila fanta doma, po moji stari, a že rahlo pozabljeni navadi, spet zagrabila panika. Kaj pa če se nam kaj zgodi? Grozno mi je bilo, da še vedno nimamo niti ene lepe skupne fotke. Fantom sem pred Arnejevim rojstvom prav s tem namenom kupila majčki Big brother - Little brother. Arne je svojo že skoraj prerasel, na fotke pa še vedno nimamo.

Zato smo morali, na Davidovo nejevoljo, v soboto zvečer, namesto pakiranja, najprej odpozirati.
Pakirali smo zato šele zjutraj. O tem, kdaj smo šli od doma, raje nebi. ;)

Takole nam je uspelo. Lahko bi bilo bolje, ampak za prvo silo bo. :)




Ena - Ena

Ena - dva