Post: Dan 3, Poceni pijača

Koliko nas pravzaprav stene poceni pijača?

Če ste navdušeni nad sadnimi sokovi, fruci in podobnimi zadevami, je to objava, ki je namenjena prav vam.

Priznam, čeprav večinoma pijemo vodo, tudi meni včasih, sploh pozimi, paše nekaj okusa.
Takrat si ponavadi v kozarec natresem malo Cedevite ali ožamem limono ali pomarančo.

Še ne dolgo nazaj smo imeli vedno na zalogi tudi sirup za mešanje z vodo.
A ko smo poleti postavili pravilo "eno kozarec soka na dan" so otroci kmalu pozabili nanj. In zadnje pol steklenice sem po parih mesecih samevanja na pultu, zlila v odtok (mislim, da je v njej crknila tudi že kaka muha). Zdaj jih z malinovcem razvajata samo še starata in nona.

Nikoli, res nikoli, pa ne kupim soka, ki je manj kot 100%.

Za primerjavo, si poglejte tole:

Sadni delež 10%, od tega 6% pomarančnega soka iz zgoščenega sadnega soka in 4% brusničnega soka
Cena: iz 97 centov, znižano na 79 centov.
Torej ste za 79 centov dobili 1,5 dcl sadnega soka, veliko vode in nekaj sladkorja.

V tej embalaži, dobite 1l 100% grenivkinega soka in očitno še nekaj vitamina C za "dragih" 1,49 evra.

Če pa se malce poigramo s številkami, lahko hitro izračunamo, da nas je v prvem primeru stal deci soka stal 52, 6 centov
V drugem primeru pa nas deci soka stane le 14,9 centov.

To pa je kar precejšen prihranek, se vam ne zdi? Prvi je kar 350% dražji od drugega.

Hkrati pa ima drugi še mnoge prednosti pred privm.
Najprej si ne lomimo križa ob prenašanju težkih plastenk.
Pridelali bomo veliko, veliko manj embalaže.
Dobavitelji bodo porabili manj nafte, ko bodo pripeljali izdelke v trgovino in veliko manj nafte in vode pri izdelavi plastenk.
Ker bomo imeli manjšo zalogo, bomo imeli cenejše skladiščenje (tudi to morate računati v ceno) ali pa bomo morali ob enako velikih zalogah redkeje v trgovino.

Voda iz pipe za redčenje pa je tako poceni, da jo lahko preprosto izpustimo iz računanja. In če soku ne boste dodali še žlice sladkorja, boste zaužili tudi precej manj kalorij.

In to še vedno ni najboljša in najcenejša izbira, pa že zdaj tak prihranek. Kaj ni to imenitno?
Če bi za primerjavo vzela sok, ki ni znižan in namesto dragega soka grenivke kak jabolčnik, bi bila razlika še veliko večja. Ampak ta izračun prepustim vam. Hkrati s tistim, koliko denarja boste namesto v trgovino odnesli na naložbeni račun. :)

Eko post: Dan 2

Aja, še to.
Čeprav je post uradno 40 dnevni (saj so nedelje posta proste), se gremo mi "all in", ane, 46 dni, čeprav verjamem, da se bo vse lepo nadaljevalo še naprej, za vedno.

Če poročam o nas. Prvih nekaj plenic je prihranjenih. Dečko se je zjutraj le usedel na kahljico in naredil lužico. Jeeej. :) No, potem jih je pa celo popoldne delal v hlače. Ma, bo že pogruntal.

Današnja tema: Reduce, reuse, recycle.

Čeprav so v znaku te tri besede povezane v krog, so vseeno z namenom postavljene v tak vrstni red kot je napisan.

Reduce - zmanjšaj.
Reuse - ponovno uporabi
Recyce- recikliraj.

Verjetno ni potrebno poudariti, da je NIČ veliko bolj ekološko kot ponovna uporaba.
Tudi pri ponovni uporabi (nekaterih) izdelkov, gre za novo potrošnjo energije. Recimo vode za pranje steklenic za ponovno uporabo.
Reciklaža je pa itak bolj kot ne ena potuha naši vesti. Če vemo, da se tako ali tako zaenkrat le redke stvari sploh reciklirajo in tudi če jih reciklirajo gre ob tem spet ne kup surovin in energije.

Prav zato me zelo zaboli, ko slišim, kako v vrtcih in šolah ves čas poudarjajo zgolj in samo (se morda motim???) reciklažo, in ločevanje smeti. Mogoče še včasih kaj ponovno uporabijo v kakih umetniških izdelkih.

Je to zato, ker so taka navodila "od vrha", poraba, poraba, poraba, rast, rast, rast, kapital, kapital, kapital???? Ali zgolj nihče ne razmišlja v tej smeri? Saj niti ne vem, katero od teh je bolj žalostno.

Torej naloga oziroma razmislek za danes.

Razmislimo čemu, kar redno kupujemo, bi se lahko odrekli ali jo nadomestili z drugo, manj predelano, manj zapakirano. Oziroma preden kako stvar kupimo, dobro razmislimo, če jo sploh potrebujemo.

Predvsem pri oblačilih in obutvah, razmislimo vnaprej kaj potrebujemo in poiščimo točno to.
Pozabimo na vandranje po trgovinah, "če mi bo slučajno kaj všeč".
Izogibajmo se impulzivnim nakupom, v stilu, sej ne rabim nujno, ampak ker je ravno 50% znižano.

Dober način je tudi moratorij na nakup. Ko dobimo idejo, da nekaj potrebujemo, si postavimo določimo rok, npr 1 mesec. Če se bomo takrat še spomnili kaj "nujno potrebujemo" in če se nam bo takrat še zdelo, da to res potrebujemo, potem brez slabe vesti kupimo. Ampak boste videli,  meni se pogosto zgodi, da se čez en mesec niti ne spomnim več na to.

40 dnevni post: Eko post

Pust je mimo in že kar tradicionalno se tudi tisti, ki se ne držimo krščanskega posta per se, v teh dneh vsak pri sebi izberemo vsak svoj post, svojo napako, ki jo želi odpraviti.

Jaz sem se že pred leti, za postni čas in še malo čez, odpovedala kavi (je šlo zlahka, a sem se vrnila na stare poti, jo imam preveč rada), nato za 40 dni mleku in mlečnim izdelkom ter jajcem. Šele zdaj sem opazila, da sem si že dve leti nazaj zadala tudi post "čimveč zelenjave in čim-manj embalaže".

No, moram se potrkati po prsih in priznati, da smo, kar se tiče zgornjih zaobljub pri nas že zelo pridni. Počasi, počasi, korak za korakom, se izboljšujemo. Seveda je grehov še veliko in to bom intenzivno izboljševala zdaj, kaj ti do "BREZ" nam še veliko manjka. Pravzaprav moram priznati, da dvomim, da je v tem trenutku, v naši okolici kaj takega realno sploh možno. Če ravno ne živiš od samooskrbe na kaki kmetiji. Se pa da veliko veliko narediti in vse, brez kakega posebnega truda, le kako idejo rabiš in malce priprave vnaprej.

Prav zato, ker je tako preprosto, bi rada k temu povabila tudi vse vas. 

Ne pričakujem, da boste imeli prazne smeti z embalažo, upam pa, da boste, tako kot imamo že nekaj časa mi, več tistih bio razgradljivih, kot pa vseh ostalih skupaj. Ker ko pogledam naokoli in se spomnim, kako smo imeli še pred 20 leti pred vsakim  tretjim blokom le eno malo kanto za smeti, ki so jo spraznili enkrat na teden, zdaj pa pred VSAKIM blokom po dve ali tri kante za vsako vrsto smeti, me prime groza. Še bolj pa me prime groza, ko pomislim, koliko svinjarije zaužijemo, ko kupujemo vso to predelano hrano in koliko denarja damo za embalažo, sladkor in vodo, ki prevladujejo v teh izdelkih.

Naš  "eko smrtni greh" na katerem bomo delali naslednjih (upam da ne vseh) 40 dni, bodo Pamperske, ki se jih zaenkrat nikakor ne uspemo znebiti, za Racmanke sem pa preveč lena in na komot, da bi jih uporabljala, priznam. Žal. Sem poskusila, a se nam ni obneslo. Skratka, mulo se ni pripravljen niti usesti na kahlico, niti na adapter za na školjko, niti lulati kot brata, ne za risanke, ne za bombone. Torej gremo na hard doma bomo brez. Pa da vidimo kako dolgo se bo lahko boril (ali pa jaz?).

V času posta, bom poskušala pomagati z različnimi nasveti, izračuni, pripomočki, pomagati k razmisleku kako zmanjšati količino odpadkov, jesti manj procesirane hrane, porabiti manj elektrike, zapraviti manj denarja in konec koncev, živeti bolj zdravo.

Zelo bom vesela, tudi vaših nasvetov, še veliko stvari moram izboljšati tudi jaz.
Povem vam pa tudi, da imam svoje meje, no me zanima kako bo, ko bom tole brala čez nekaj let.

Pomembno mi je, da izgledam kot "civiliziran človek" ne kot kak "hipi" v pisanih oblačilih iz druge roke (čeprav tudi ti niso vsi isti in sem pripravljena iti prečekirati kakega). Nisem se sposobna odpovedati avtomobilu, (vendar pa že komaj čakam, da enkrat v prihodnosti pridem do električnega, bo naš trenutni zdržal do takrat??) Tudi opremo v hiši bom imela novo ne iz antikvariata (razen kakega kosa za poudarek) ker res ne prenašam vonja po starih omarah. Niti ne bomo imeli sten iz gline pa čeprav so res oh in sploh zdrave (no ja - malce me pa mika), bomo pa imeli lesene.

No, da ne zaidem predaleč.

Domača naloga, dan 1:
Za prvi dan, vam polagam na srce, da se enkrat za vselej, znebite plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo. Investirajte nekaj evrov v te čudovite pralne vrečke za zelenjavo, v katere vam bodo z veseljem postregli v vseh trgovinah. Jaz jih uporabljam že kake pol leta. Vedno jih imam v prtljažniku, v eni veliki nakupovalni vrečki, in ko grem po nakupih je to nujna oprema v vozičku. In vedno so deležne le pohval, še noben prodajalec me ni zavrnil.

Seveda pa vrečke nič ne pomagajo, če potem nakupujete sadje in zelenjavo v ki je (zelo nepotrebno) pakirano v plastične posodice, vrečice in folije. Če se le da, kupujte v trgovinah, kjer izdelke prodajajo rinfuzo, po možnosti tudi tiste, ki jih običajno kupite v vrečkah (fižol, čičerko, suho sadje ipd), ali še bolje na tržnici in to lokalno pridelano ali pa vsaj sezonsko sadje in zelenjavo.

In predvsem prosim, pojdite po meso k mesarju. Tudi če vam ga zapakira v vrečko je to še vedno veliko, veliko bolje, kot če ga kupite na pladnju iz stiropora v katerikoli izmed verig. Če boste pa še toliko pridni in vnaprej pripravljeni, da boste s seboj nesli posodo, v katero vam bo mesar dal kupljeni kos, ste pa zmagali. Ta korak mene še čaka. Takoj jutri dam posodo v nakupovalno vrečko.

In prosim, ne glejte preveč na ceno. Ja, čisto res je, da je meso pri mesarju dražje kot v Lidlu, ampak verjemite ni zastonj dražje. Raje redkeje pa bolj kvalitetno, tak je moj moto.
Če se boste držali nasvetov, pa boste na zagotovo ugotovili, da čeprav ne gledate na cene, plačujete v trgovinah bistveno manj, kot ste plačevali prej. To je: če ste zdaj povprečen uporabnik. Če ste že zdaj osveščeni, potem razlika ne bo tako velika.

Upam, da to ne bodo najmanj brani članki na mojem blogu in da vendarle še koga navdušim za nekoliko bolj ekološki pristop k bivanju.Trudila se bom, da bodo članki, kljub težki temi, zanimivi in nasveti enostavni. In če vsaj razmišljate o tem, da bi se mi pridružili v tem težkem boju, hvala, hvala, hvala! Če ne letos, pa mogoče naslednje leto.

Svet imamo samo en in trditev, da ena oseba ne more narediti razlike, je zgolj in samo sprenevedanje. Vsak od nas lahko spremeni svet, morda ne v celoti, lahko pa spremeni vsaj svoj svet in svojo okolico. Vse se začne in konča pri nas. Že ena sama neuporabljena plastična vrečka lahko reši življenje eni ribi.

Čakanje, na politiko, da prepove smeti in Eje v hrani, hja, to pa se verjetno nikoli ne bo zgodilo. Zelo, zelo hitro pa se bo to zgodilo, če bomo potrošniki izbirali izdelke brez smeti in E-jev. Pravzaprav se to že dogaja, čeprav je val še zelo majhen, tisti, ki nastane, ko vržeš "Žabico", ampak ne dvomim, da bo prej ali slej zrasel v rušilni val. Verjamem.

Če sodelujete ali  vsaj podpirate namen, pa vas prosim, da delite članke.  čimveč enako mislečih, da skupaj združimo moči in naredimo čim večji val, čimprej.

Sama

Pri treh otrocih in mnogih hobijih časa za crkljanje rado zmanjka.

In pozornost dobi kdor je najglasnejši (Enej) in kdor ima največ potreb (Arne).

Za sredinčke pa je znano, da ponavadi izvisijo nekje vmes.

Ravno prav majhni, da še ni posebnega dela z njimi in ravno prav veliki, da znajo že več ali manj vse.

Če še ni kak poseben crkljivček, kot ni naš Rene, pa je sploh pogosto malce spregledan, žal.

In ne glede na to, kako zelo planiramo zmenke v troje, samo midva z enim od otrok, nam to le redko uspe. 

Danes pa sva z Renejem čisto po naključju dobila najin zmenek, ki sva ga preživela v bazenu.

Tako prijetno je imeti za spremembo samo enega otroka, sploh takega, ki (še) ne razmišlja preveč po svoji pameti in lepo upošteva navodila.

Še eno naključje je hotelo, da sva v bazenu srečala še strička Tineta, da je dobil še nekaj njegove pozornosti, da je bil dan še posebej prazničen.

Ampak kaj, ko si je na koncu zapomnil samo to, da sem do konca pojedla njegovo frutabelo. :)

Kaj pa vi? Imate zmenke s svojimi mulčki? Ali vsaj z partnerjem?

Mejniki

A bejž no.
V ponedeljek je imel rojstni dan, v torek se je že spremenil v malega pošastkota, ko je pred izložbo z Lego kockami spoznal gospo TRMO!

TU ČEM! Kričanje, vlečenje, cepetanje and all.
Naslednji dan se je odločil, da ne gre domov, ampak h Staratu.

Zabavno bo. NOT.

Arne: dve

Ma a lahko verjamete.
Tale naš piščanček lepi ima že dve leti. Ne morem verjeti, pa čeprav se mi pogosto zareče, da ima že tri.

Čisto malo smo praznovali.
V soboto samo družinsko, pa še tisto v zelo okrnjeni zasedbi.
Danes pa še čisto sami.

V soboto sem spekla fino fino malinovo tortico, pravzaprav bolj pito.
Krhko testo, skutno - maskarponejevo kremo in preliv iz malin. Ampak smo pozabili na svečke in spominske fotke, tako da smo morali danes ponoviti.

Sem nameravala najprej kupiti tortico kar v trgovini, pa so bile vse že na prvi pogled tako bljak smetanasto kičaste, da sestavin niti gledala nisem, kupila pa sploh ne.
Potem pa sem slučajno v Rajski ptici (Supernova Rudnik) zagledala take mini tortice, ravno prave za za dve svečki in ne preveč sladkosnede uživače.
Mmmm, so šle za med. Odlične, toplo priporočam.
Sploh lešnikova je bila ohoho.

Pokljuka

Jp, s fotkami smo še vedno v 2015. :)

Tik pred zdajci smo dobili karte za Svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki in seveda smo možnost z veseljem izkoristili. Ta veliki trije. Za najmaljša člana se nam je zdelo, da ne bosta imela prav veliko od tega.

No, mi trije pa smo uživali na polno.
Z busom iz Bleda na Pokljuko, tam smo si ogledali moško in žensko tekmo in nato nazaj domov.
Perfekten, sončen dan.
Jakov Fak se žal ni uvrstil, smo pa toliko bolj navijali za Klemena Bauerja, ki je na koncu močnemu navijanju navljub, utrujen, vseeno pristal na zadnjem mestu.
Pa še družba je bila prijetna.

Na koncu smo slučajno naleteli še na Bauerja, ki je prijazno poziral skupaj z navijači in z Enejem sva se hitro postavila v vrsto.

Ko sva bila že povsem blizu, ga je fantek pred nama vprašal, če je zelo žalosten ker je bil zadnji.
Pa mu je Klemen iskreno odgovoril, da ne. Da je še veliko tekem pred njim in da bo imel še veliko priložnosti, da se dokaže. Prisrčno!

Na Pokljuko pa vsekakor v kratkem spet pridemo.
Čudovita je. Pa ravno toliko odročna, da je doslej še nismo obiskali.
To se bo spremenilo. Nujno.

Močno smo se objeli s kozli. Kot pravi prijatelji. :)

Legenda in to na stopničkah.