sobota, 8. februar 2014

Izjava tedna: Rene

Joj super, začenja se obdobje Renejevih izjav tedna. Najboljše obdobje. :)

Gledamo prej olimpijski biatlon, pa pravi Rene:
"Jest bi kesna duga isanka gidau."

četrtek, 6. februar 2014

Prvo srečanje z bratoma

Včeraj zvečer sem objavo že napisala, potem pa sem po nesreči čez že napisano objavo shranila prazno. Me je tako jezilo, da sem šla kar spat.
Tako je to, ko človek dela na dveh napravah hkrati.

Torej, kot sem že napisala.

Je Enej svojega najmlajšega bratca videl že v porodnišnici, tik preden so ga naložili na helikopter in ga je tudi videl odleteti v nebo.
Ker smo bili tik pred Arnejevim rojstvom na obisku pri fantku, ki je tri dni kasneje dobil norice, pa Rene pa jih še ni imel, le ta ni smel niti na obisk v porodnišnico in ga je komaj, komaj dočakal.

Kot kaže sta prihod novega člana zaenkrat dobro sprejela. Oba ga strašno rada gledata in cartata. Zdaj imamo kar vrstni red, kdo je na vrsti za crkljanje. Rene ima sicer po minutki ali dveh že dovolj, Enej pa lahko tudi pol ure leži na kavču, čisto pri miru, če le lahko crklja Arneja.










sreda, 5. februar 2014

Končno doma

Tudi za odhod domov si je Arne prav po adrenalinsko izbral enega najbolj katastrofalnih dni ever.
Malce sem se že bala da bomo morali za pot domov izbrati kako alternativno prevozno sredstvo. Pasjo vprego, krplje, drsalke, Oskar je predlagal bob. Zjutraj, ko sem čakala na odločitev zdravnikov "odhod domov da ali ne", skoraj nisem vedela kaj si bolj želim. Oditi ali ostati.

Kot se je izkazalo je bila, v nasprotju z soboto in nedeljo, cesta že lepo prevozna, vseeno pa so nam prizori, ki smo jih opazovali ob poti dih jemajoči in grozljivi.
Vrhnika in Logatec sta bila prekrita z ledom. Telefonski in Električni kabli so bili vsi povsem zaledeneli, potrgani, stebri polomljeni. Drevesa so bila praktično vsa polomljena. Pokrajina je bila povsem spremenjena.

V Logatcu smo srečali še konvoj Avstrijskih gasilcev, ki so z ogromnimi agregati in težko mehanizacijo prišli na pomoč našim gasilcem, vojakom, civilni zaščiti in ostalim prostovoljcem, ki so bili že nekaj dni nenehno na terenu in jim tudi tri dni po tem, še kar ne zmanjka dela.

Pot iz Logatca do Idrije je bila sicer lep prevozna ampak prav nič prijetna z vsemi drevesi in vejami, ki so se vsa odeta v žled sklanjala nad cesto in grozila, da se bodo vsak čas prevrnila na cesto. Kamen mi je padel od srca, ko smo končno pripeljali v Idrijo, ki je na srečo ušla najhujšemu. Edino kar nam primanjkuje je Simobilov signal. Elektriko in kurjavo na srečo imamo.

Doma pa nas je pričakala topla dobrodošlica. Tita in Monika sta poskrbele, da je cela Idrijsko-Cerkljanska regija vedela, da smo prišli domov.  :) Hvala vama punci!!! Kaj bo šele pri ta četrtem, ko sta že zdaj okrancljali celo Faro. :) Enej, Rene in Stara mama pa so okrasili stanovanje. :) Res lepo. :)




















nedelja, 2. februar 2014

Info overload

5.00 N1 36.6 3540 3680 140 40 2.2. 6.00 3
7.45 P1 50 14 8.30 N1 36.8 3570 3680 110 40 8.30 2.2. 3
10.55 N1 36.9 3590 3660 70 12.45 60 34 P1 30 44 50 14 3
14.00 N1 36.8 3550 3620 70 20 2.2. 15.00 3 P1 3
17.00 N1 36.7 3570 3680 110 18.45 P1 3
20.00 N1 36.8 3600 3690 90 3
23.00 N1 36.7 3610 3680 70 30 2.2. 23.30 3

Najin dan v številkah.
Pa še ena številka. 300.000 obiskov na blogu. WaW! Upam, da jo jutri proslaviva z odhodom domov.

Hvala vam da nas berete.

Samo še na en copatek počakam. :)



Persona non grata

V teh dneh, ko sva z Arnejem v bolnici, sva se znašla v zanimivi situaciji. Spoznala sva veliko ljudi v njihovem "domačem" okolju. V okolju, kjer jih takoj spoznaš takšne kot so v resnici. Brez pretvarjanja ob prvem stiku.

Zanimivo je opazovati kako nekateri karakterji pozitivno ali pa negativno vplivajo na celotno okolico.

Tako imamo tu sestro, ki je precej težek karakter. Ni je mamice, kib ji ta sestra še ni stopila na žulj.
Prvi dan ko smo prišli je ravno ni bilo v službi in je bilo vzdušje na oddelku čudovito, toplo, prijazno, umirjeno, mehko. Z lahkoto sem jim prepustila svoj zakladek in odšla domov.
Naslednji dan, pa me je pričakala tale sestra. Kakšen šok. Opazivala je vsak moj gib in za vsak gib, ki ni bil po njenih standardih (ki sem jih jaz takrat šele spoznavala) sem dobila konkretno in nič kaj prijazno opozorilo. Celo to mi je dala vedeti, da ima oči tudi na tilniku. Počutila sem se kot sirota v kakem  starem filmu, kjer mati prednica varovance s šibo po roki če le dvignejo pogled.

In tega dne se je prav čutilo napetost v zraku. Na oddelku je bila cel dan tema in tišina. Če se otrok ni ravno dojil ali preoblačil, zadrževanje pri njemu ni bilo zaželjeno. Prav moreče vzdušje.

Potem pa sem zvečer sedela na oddelku s hrbtom obrnjenim proti vratom, da nisem niti videla kaj se dogaja. Le čutila sem tesnobo, ki se je prej zadrževala v pristoru kako je izpuhtela tisti trenutek, ko je ta sestra odšla domov. Vse je oživelo.

Tudi naslednje jutro nas je pričakala njena pikra dobrodošlica. Čez nekaj ur pa je prišla v službo neka druga sestra. Pravi sonček. Podobne starosti kot ona. Vse ostale sestre so namreč precej mlade (izkušnje štejejo). V trenutku je prva postala nevidna. In ostala nevidna.

Zdaj ravno tako naredimo vse po protokolu. Le vmes še malce poklepetamo, se pohecamo, malo pocrkljamo. In svet je lep.

Še brezplačni nasvet dneva, čeprav me niste prosili.:
Bodite prijazni. Vse bo lažje. Ne samo za vas. Tudi za okolico. Pustite nepotrebne malenkosti. To sem jaz storila že pred leti. Ko sem ugotovila da nenehno težim zaradi malenkosti, sem se odločila, da ne bom več. Zdaj se sploh ne morem spomniti kaj je bilo tisto kar me je tako zelo motilo. V hiši pa vladata mir in razumevanje (večino časa seveda, I'm not perfect. :))

Ljudi, ki vam po nepotrebnem tratijo čas in energijo pa "unfrendajte". Nima smisla.


sobota, 1. februar 2014

Še 22 odgovorov

Dolgujem še odgovore na Mašina in Srakina vprašanja. Hvala vama za nominaciji.

Vprašanja Maša:
1.Katere so bile tvoje najbolj nore počitnice?
Definitivno so bile to počitnice na jadrnici po dalmaciji v hudo dobri družbi.

2.Kdo je bil/a tvoja prva ljubezen?
Taprava ljubezen, moj mož.

3.V šoli si bil/a?
Nezainteresirana.

4.Katerega zvezdnika bi rad/a povabil/a na večerjo?
Katerega od starih igralskih mačkov. Hanks, DeNiro, DiCaprio,..

5.Kaj bi mu skuhala?
Žlikrofe itak. :) Zanje bi mogoče že ob štirih vstala in jih naredila sama. :)

6.Kaj je tvoja najslajša pregreha?
Dober sladoled, Pavlova torta in domač štrudl.

7.Kdaj si najbolj happy?
Ko sem skupaj z mojimib fanti nekje v naravi in se nam nikamor ne mudi.

8.Vlak ali avion?
Vlak

9.Slovenska ali Italijanska kuhinja?
Italijanska.

10.Najljubši umetnik?
Težko bi se odločila. Pritegne me Liechenstein, Klimt, Gaudi, Hundertwasser...

11.Najbolj kontroverzna tema?
Evtanazija.




11 vprašanj Sraka:
1.      Smučke al kopalke?
Brez kopalk. ;)

2.      Najljubša humoristična nanizanka? 
Prijatelji.

3.      Kdaj si greš najbolj na živce? 
Ko ne delam nič.

4.      Nakupovanje čisti užitek ali nujno zlo? 
Največkrat užitek. Razen če kaj nujno rabim.

5.      Čemu se ne moreš upret če postavijo pred tabo na mizo? 
Marsičemu. Najraje se jar izigibam temu, da bi kaj pred mene postavljali. :)

6.      Kaj narediš ko imaš dve uri samo zase? 
Grem tečt.

7.      Kaj si delal/a preden si začel/a pisat odgovore? 
Dojila.

8.      Katere živali se bojiš? 
Medvedov. 

9.      Najboljši komad (muzika) »ever«? 
Še je čas, Kreslin, Dream a little dream, Mamas and Pappas, Give me a reason, Tracy Chapman & Clapton, Everithing, Bubble..

10.   Listki al seznam v telefonu? 
Kombinacija.


11.   Kaj te zjutraj najbolj razveseli?
Sončni žarki na obrazu.